Page 229 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 229
usvajanje tujega jezik a: stališča mlajših učencev
Namenoma govorimo o drugih jezikih, saj se zaradi globalizacije in s temi
povezanimi migracijskimi tokovi v slovenske javne osnovne šole vključu-
jejo učenci iz drugih jezikovnih področij, ne smemo pa pozabiti niti otrok
priseljencev druge generacije iz bivših jugoslovanskih republik. Trenutna
migracijska gibanja na sestavo vzorca učencev v naši raziskavi niso bistve-
no vplivala, saj kaže na precej narodnostno homogeno sestavo razredov (92
% učencev je namreč kot jezik, ki ga govorijo doma, označilo slovenščino).
Predvidevali smo, da bodo razlike v stališčih učencev do pristopa
CLIL in do TJ 1 glede na spol anketirancev. Dejansko so analize nakazale
veliko razlik v stališčih anketirancev do uvajanja prvega tujega jezika glede
na spol. Ugotovimo lahko torej, da se deklice bolj strinjajo s tem, da je pouk
angleščine zanimiv, kdor govori angleško se jim zdi bolj zanimiv, tudi tuji
jezik se jim zdi zanimiv, želijo se ga učiti bolj kot dečki. Tak rezultat naka-
zuje na potrebo po uporabi ustreznih pristopov, da bo pouk dečkom bolj
zanimiv, da bodo dečki bolj motivirani za učenje.
Posledično bi bilo priporočljivo, če bi učitelji TJ pouk tujega jezika iz-
vajali na takšen način in z uporabo takšnih učnih strategij ter pristopov,
ki bi zagotavljali visok nivo motivacije za učenje tudi pri dečkih. Ugotovi-
li smo tudi določene razlike v stališčih med učenci glede na starost, vendar
pa naše hipoteze ne potrjuje, tako da ne moremo trditi, da starost učencev
vpliva na njihova stališča do uvajanja TJ 1. Najbolj je na stališča do uvajanja
TJ 1 glede na rezultate vplivala šola, kjer so se učenci učili prvega tujega je-
zika. Iz rezultatov je moč zaznati, da so na njihova stališča vplivali celotno
učno okolje, učne strategije in pristopi, prav gotovo tudi učitelj TJ.
Ugotovitve naše raziskave lahko uporabimo pri nadaljnjem razisko-
vanju na področju zgodnjega učenja in poučevanja tujih jezikov kot tudi
pri oblikovanju smernic z ustreznim in uspešnim poučevanjem tujega je-
zika celo šolsko leto. Za mlajšega učenca tujega jezika je bolj pomembno,
da so pri pouku tujega jezika uporabljene ustrezne učne strategije in učni
pristopi, ki bodo poskrbeli za dovolj visoko raven motivacije za učenje, pa
tudi za ostale potrebe, kot na primer občutek sprejetosti, varnosti in uspeš-
nosti pri učenju. Posledično morajo učitelji tujega jezika ustrezno spreme-
niti učne strategije in uporabiti starosti ter kognitivni pripravljenosti učen-
cev primernejše pristope. Posebno pozornost bi morali učitelji tujega jezika
posvetiti tudi ustreznejšim učnim pristopom, ki naj bodo v zgodnjem ob-
dobju pestri in ki naj vključujejo več ritmiziranja, igre vlog, gibalnih vaj in
podobno (Brumen, 2003; 2009; Čok, 1990; 2008).
229
Namenoma govorimo o drugih jezikih, saj se zaradi globalizacije in s temi
povezanimi migracijskimi tokovi v slovenske javne osnovne šole vključu-
jejo učenci iz drugih jezikovnih področij, ne smemo pa pozabiti niti otrok
priseljencev druge generacije iz bivših jugoslovanskih republik. Trenutna
migracijska gibanja na sestavo vzorca učencev v naši raziskavi niso bistve-
no vplivala, saj kaže na precej narodnostno homogeno sestavo razredov (92
% učencev je namreč kot jezik, ki ga govorijo doma, označilo slovenščino).
Predvidevali smo, da bodo razlike v stališčih učencev do pristopa
CLIL in do TJ 1 glede na spol anketirancev. Dejansko so analize nakazale
veliko razlik v stališčih anketirancev do uvajanja prvega tujega jezika glede
na spol. Ugotovimo lahko torej, da se deklice bolj strinjajo s tem, da je pouk
angleščine zanimiv, kdor govori angleško se jim zdi bolj zanimiv, tudi tuji
jezik se jim zdi zanimiv, želijo se ga učiti bolj kot dečki. Tak rezultat naka-
zuje na potrebo po uporabi ustreznih pristopov, da bo pouk dečkom bolj
zanimiv, da bodo dečki bolj motivirani za učenje.
Posledično bi bilo priporočljivo, če bi učitelji TJ pouk tujega jezika iz-
vajali na takšen način in z uporabo takšnih učnih strategij ter pristopov,
ki bi zagotavljali visok nivo motivacije za učenje tudi pri dečkih. Ugotovi-
li smo tudi določene razlike v stališčih med učenci glede na starost, vendar
pa naše hipoteze ne potrjuje, tako da ne moremo trditi, da starost učencev
vpliva na njihova stališča do uvajanja TJ 1. Najbolj je na stališča do uvajanja
TJ 1 glede na rezultate vplivala šola, kjer so se učenci učili prvega tujega je-
zika. Iz rezultatov je moč zaznati, da so na njihova stališča vplivali celotno
učno okolje, učne strategije in pristopi, prav gotovo tudi učitelj TJ.
Ugotovitve naše raziskave lahko uporabimo pri nadaljnjem razisko-
vanju na področju zgodnjega učenja in poučevanja tujih jezikov kot tudi
pri oblikovanju smernic z ustreznim in uspešnim poučevanjem tujega je-
zika celo šolsko leto. Za mlajšega učenca tujega jezika je bolj pomembno,
da so pri pouku tujega jezika uporabljene ustrezne učne strategije in učni
pristopi, ki bodo poskrbeli za dovolj visoko raven motivacije za učenje, pa
tudi za ostale potrebe, kot na primer občutek sprejetosti, varnosti in uspeš-
nosti pri učenju. Posledično morajo učitelji tujega jezika ustrezno spreme-
niti učne strategije in uporabiti starosti ter kognitivni pripravljenosti učen-
cev primernejše pristope. Posebno pozornost bi morali učitelji tujega jezika
posvetiti tudi ustreznejšim učnim pristopom, ki naj bodo v zgodnjem ob-
dobju pestri in ki naj vključujejo več ritmiziranja, igre vlog, gibalnih vaj in
podobno (Brumen, 2003; 2009; Čok, 1990; 2008).
229
