Page 207 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 207
internacionalizacija šole doma in v tujini ter zaznane ovire pri implementaciji
tno ravno zaradi neposredne osebne izkušnje (Pajnič et al., 2017). Učinki se
kažejo v obliki sprememb; pri poučevanju ter učenju, v obliki na novo pri-
sotnih metod, pristopov, gradiv, pedagoškega vodenja, klime ... Za ohrani-
tev oz. trajnost učinkov pa je potrebno zagotoviti nenehen stik z mednarod
nim okoljem (Sentočnik, 2013)
Opis problema
Ne glede na finančno in tehnično podporo, ki jo mobilni posamezniki lah-
ko prejmejo (npr. od Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske
programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS), ostaja dejstvo, da ve-
čina strokovnih delavcev v VIZ možnosti za mednarodno mobilnost ne iz-
koristi. To v splošnem ugotavljata Slapšak in Lenc (2016), podobna opažanja
pa zaznavamo na OŠ Tončke Čeč. Pomembno je vedeti, da posameznik kot
fizična oseba ne more prijaviti projekta v programu. Projekt vedno prijavi
organizacija/institucija, ki nato posameznika bodisi pošlje v tujino ali ga iz
tujine sprejme. Projekt mobilnosti zajema organizacijo pošiljateljico, same-
ga posameznika ter organizacijo gostiteljico (Pajnič et al., 2017).
S pomočjo kratkega anketnega vprašalnika smo želeli ugotoviti, ali je
učiteljem na dotični šoli internacionalizacija v smislu mobilnosti v tujino
pomembna, ali jo prepoznavajo kot doprinos k profesionalnemu razvoju,
motivacijo ter predvsem kje so razlogi za nižjo udeležbo na mobilnostih
kljub visoki podpori vodstva.
Raziskovalni vprašanji, ki smo si ju zastavili sta:
− Kakšen doprinos k profesionalnem razvoju prepoznavajo stro-
kovni delavci OŠ Tončke Čeč v mobilnosti?
− Kje so razlogi, da se strokovni delavci OŠ Tončke Čeč ne udeležu-
jejo aktivnosti internacionalizacije v tujini in mednarodne mobil-
nosti?
Raziskovalna metoda je deskriptivna in kavzalno-eksperimentalna,
saj smo opisali stanje polja, s pomočjo raziskovalnega inštrumenta pa ugo-
tavljali morebitne razlage k zaznanemu problemu (Sagadin, 1993: 12).
Opis vzorca
Vzorec sestavlja 35 učiteljev OŠ Tončke Čeč, različnih starosti. Sedemintri-
deset odstotkov vprašanih sodi v prvo starostno skupino 21–40 let in 63 %
vprašanih v drugo starostno skupino 41–60 let.
207
tno ravno zaradi neposredne osebne izkušnje (Pajnič et al., 2017). Učinki se
kažejo v obliki sprememb; pri poučevanju ter učenju, v obliki na novo pri-
sotnih metod, pristopov, gradiv, pedagoškega vodenja, klime ... Za ohrani-
tev oz. trajnost učinkov pa je potrebno zagotoviti nenehen stik z mednarod
nim okoljem (Sentočnik, 2013)
Opis problema
Ne glede na finančno in tehnično podporo, ki jo mobilni posamezniki lah-
ko prejmejo (npr. od Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske
programe izobraževanja in usposabljanja CMEPIUS), ostaja dejstvo, da ve-
čina strokovnih delavcev v VIZ možnosti za mednarodno mobilnost ne iz-
koristi. To v splošnem ugotavljata Slapšak in Lenc (2016), podobna opažanja
pa zaznavamo na OŠ Tončke Čeč. Pomembno je vedeti, da posameznik kot
fizična oseba ne more prijaviti projekta v programu. Projekt vedno prijavi
organizacija/institucija, ki nato posameznika bodisi pošlje v tujino ali ga iz
tujine sprejme. Projekt mobilnosti zajema organizacijo pošiljateljico, same-
ga posameznika ter organizacijo gostiteljico (Pajnič et al., 2017).
S pomočjo kratkega anketnega vprašalnika smo želeli ugotoviti, ali je
učiteljem na dotični šoli internacionalizacija v smislu mobilnosti v tujino
pomembna, ali jo prepoznavajo kot doprinos k profesionalnemu razvoju,
motivacijo ter predvsem kje so razlogi za nižjo udeležbo na mobilnostih
kljub visoki podpori vodstva.
Raziskovalni vprašanji, ki smo si ju zastavili sta:
− Kakšen doprinos k profesionalnem razvoju prepoznavajo stro-
kovni delavci OŠ Tončke Čeč v mobilnosti?
− Kje so razlogi, da se strokovni delavci OŠ Tončke Čeč ne udeležu-
jejo aktivnosti internacionalizacije v tujini in mednarodne mobil-
nosti?
Raziskovalna metoda je deskriptivna in kavzalno-eksperimentalna,
saj smo opisali stanje polja, s pomočjo raziskovalnega inštrumenta pa ugo-
tavljali morebitne razlage k zaznanemu problemu (Sagadin, 1993: 12).
Opis vzorca
Vzorec sestavlja 35 učiteljev OŠ Tončke Čeč, različnih starosti. Sedemintri-
deset odstotkov vprašanih sodi v prvo starostno skupino 21–40 let in 63 %
vprašanih v drugo starostno skupino 41–60 let.
207
