Page 209 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 209
internacionalizacija šole doma in v tujini ter zaznane ovire pri implementaciji
Slika 11: Kje zaposleni v OŠ Tončke Čeč pridobivajo informacije o možnostih mobilnosti
nesignifikantno, a po frekvencah sodeč bolj poznajo možnosti financiranja,
kot učitelji prve starostne skupine.
Kolektiv smo izzvali z vprašanjem, da imajo možnost odpotovati v tu-
jino na strokovno izpopolnjevanje, raziskovanje praks in novih krajev. Za-
nimalo nas je, koliko odstotkov vprašanih bi se mobilnosti udeležilo. Sko-
raj polovica vprašanih, 46 %, je odgovorila, da bi se mobilnosti v okviru
svoje zaposlitve udeležila. Zanimiva ugotovitev je, da je 20 % vprašanih do
mobilnosti zadržanih zaradi neznanja tujega jezika, medtem ko o tej ovi-
ri pred raziskavo sploh nismo razmišljali. V tem primeru bi veljalo razmis-
liti o spodbudah za udeležbo na tečajih tujega jezika oz. organizacijo le v
okviru zavoda. Med drugimi odgovori so vprašani (5 %) kot razlog za ne-
udeležbo navedli starost. Upoštevajoč Fullan in Hargreaves (1992: 123–128)
ter vzorec smo presenečeni, da starost ni med prvimi razlogi za slabši inte-
res. Za zrelo kariero, ki traja od devetnajstega do tridesetega leta poučeva-
nja, so namreč značilni umirjenost in konzervativnost, upadanje entuziaz-
ma in energije.
Kolektiv smo povprašali tudi o doprinosu izkušnje mobilnosti na ra-
zličnih področjih profesionalnega in osebnega razvoja. Večina je mnen-
ja, da z mednarodno mobilnostjo pridobijo. Le 3 % vprašanih meni, da z
mednarodno mobilnostjo ne pridobi ničesar uporabnega za profesional-
ni razvoj. Eden od vprašanih (3 %) je dodal, da lahko pridobi širši pogled
209
Slika 11: Kje zaposleni v OŠ Tončke Čeč pridobivajo informacije o možnostih mobilnosti
nesignifikantno, a po frekvencah sodeč bolj poznajo možnosti financiranja,
kot učitelji prve starostne skupine.
Kolektiv smo izzvali z vprašanjem, da imajo možnost odpotovati v tu-
jino na strokovno izpopolnjevanje, raziskovanje praks in novih krajev. Za-
nimalo nas je, koliko odstotkov vprašanih bi se mobilnosti udeležilo. Sko-
raj polovica vprašanih, 46 %, je odgovorila, da bi se mobilnosti v okviru
svoje zaposlitve udeležila. Zanimiva ugotovitev je, da je 20 % vprašanih do
mobilnosti zadržanih zaradi neznanja tujega jezika, medtem ko o tej ovi-
ri pred raziskavo sploh nismo razmišljali. V tem primeru bi veljalo razmis-
liti o spodbudah za udeležbo na tečajih tujega jezika oz. organizacijo le v
okviru zavoda. Med drugimi odgovori so vprašani (5 %) kot razlog za ne-
udeležbo navedli starost. Upoštevajoč Fullan in Hargreaves (1992: 123–128)
ter vzorec smo presenečeni, da starost ni med prvimi razlogi za slabši inte-
res. Za zrelo kariero, ki traja od devetnajstega do tridesetega leta poučeva-
nja, so namreč značilni umirjenost in konzervativnost, upadanje entuziaz-
ma in energije.
Kolektiv smo povprašali tudi o doprinosu izkušnje mobilnosti na ra-
zličnih področjih profesionalnega in osebnega razvoja. Večina je mnen-
ja, da z mednarodno mobilnostjo pridobijo. Le 3 % vprašanih meni, da z
mednarodno mobilnostjo ne pridobi ničesar uporabnega za profesional-
ni razvoj. Eden od vprašanih (3 %) je dodal, da lahko pridobi širši pogled
209
