Page 140 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 140
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
predstavlja teoretsko osnovo, na podlagi katere bo lahko v naslednjem ko-
raku opravljena kritična diskurzivna analiza slovenskih medijev, z name-
nom preučiti medijski diskurz o spolu v edukaciji v našem prostoru v zad-
njem desetletju.
Raziskovalni pristop in metoda
Medijski diskurz o spolu v edukaciji bomo analizirali s pomočjo pregle-
da literature, pri čemer bomo sintetizirali ugotovitve že objavljenih razi-
skav na to temo. Večina razpoložljive literature izvira iz anglosaškega sveta.
Gre za znanstvene članke, ki smo jih zbrali med leti 2015 in 2018 ob prebi-
ranju relevantne literature, ki zadeva vprašanja neenakosti spolov v eduka-
cijskem kontekstu. Nekatere izmed ključnih besed in fraz, ki smo jih upo-
rabili ob iskanjih po bazah so: »gender and education«; »gender equality
in education«, »gender differences in education«; »gender + underachieve-
ment«, »boys underachievement«, »boy crisis in education«; »gender disco-
urses + education«; »gender + education + media representations«; »gender
+ education + moral panic«.
Ugotovitve raziskav
Glavne teme medijskega diskurza o spolu v izobraževanju
Raziskave, ki se ukvarjajo z neenakostjo spolov v izobraževanju, ugotavlja-
jo, da se v zadnjem obdobju v javnosti pozornost namenja predvsem te-
žavam šolajočih fantov, ki se med drugim izražajo skozi diskurz o tako
imenovani »krizi moškosti« (Arnot in Mac an Ghaill, 2006: 5). Poleg pro-
blematike medvrstniškega nasilja in osipništva, je ena izmed glavnih tem,
o katerih poročajo mediji, neenakost v izobraževalnih dosežkih po spolu.
Francis in Skelton (2005: 104) tako izpostavita, da trenutno mediji (pa tudi
politika in znanost) namenjajo bistveno več pozornosti v povprečju nižjim
dosežkov fantov, v primerjavi s pozornostjo, ki se je v preteklosti namenja-
la v povprečju nižjim dosežkom deklet. Raziskave (glej Epstein et al. 1998;
Francis in Skelton, 2005; Griffin, 2000; Titus, 2004) ugotavljajo, da razlogi
za »novoodkriti« uspeh deklet v javnosti pogosto ostajajo nezadostno po-
jasnjeni, prav tako pa ostajajo popolnoma spregledane problematike razre-
da, rase in drugih družbenih kategorij. S takšnim senzacionalističnim po-
ročanjem, ki se osredotoča na tekmovalnost, se reproducirajo tudi binarne
opozicije med dekleti zmagovalkami in fanti poraženci, kar pripomore k še
ožjemu uokvirjanju spolne dinamike v izobraževanju.
140
predstavlja teoretsko osnovo, na podlagi katere bo lahko v naslednjem ko-
raku opravljena kritična diskurzivna analiza slovenskih medijev, z name-
nom preučiti medijski diskurz o spolu v edukaciji v našem prostoru v zad-
njem desetletju.
Raziskovalni pristop in metoda
Medijski diskurz o spolu v edukaciji bomo analizirali s pomočjo pregle-
da literature, pri čemer bomo sintetizirali ugotovitve že objavljenih razi-
skav na to temo. Večina razpoložljive literature izvira iz anglosaškega sveta.
Gre za znanstvene članke, ki smo jih zbrali med leti 2015 in 2018 ob prebi-
ranju relevantne literature, ki zadeva vprašanja neenakosti spolov v eduka-
cijskem kontekstu. Nekatere izmed ključnih besed in fraz, ki smo jih upo-
rabili ob iskanjih po bazah so: »gender and education«; »gender equality
in education«, »gender differences in education«; »gender + underachieve-
ment«, »boys underachievement«, »boy crisis in education«; »gender disco-
urses + education«; »gender + education + media representations«; »gender
+ education + moral panic«.
Ugotovitve raziskav
Glavne teme medijskega diskurza o spolu v izobraževanju
Raziskave, ki se ukvarjajo z neenakostjo spolov v izobraževanju, ugotavlja-
jo, da se v zadnjem obdobju v javnosti pozornost namenja predvsem te-
žavam šolajočih fantov, ki se med drugim izražajo skozi diskurz o tako
imenovani »krizi moškosti« (Arnot in Mac an Ghaill, 2006: 5). Poleg pro-
blematike medvrstniškega nasilja in osipništva, je ena izmed glavnih tem,
o katerih poročajo mediji, neenakost v izobraževalnih dosežkih po spolu.
Francis in Skelton (2005: 104) tako izpostavita, da trenutno mediji (pa tudi
politika in znanost) namenjajo bistveno več pozornosti v povprečju nižjim
dosežkov fantov, v primerjavi s pozornostjo, ki se je v preteklosti namenja-
la v povprečju nižjim dosežkom deklet. Raziskave (glej Epstein et al. 1998;
Francis in Skelton, 2005; Griffin, 2000; Titus, 2004) ugotavljajo, da razlogi
za »novoodkriti« uspeh deklet v javnosti pogosto ostajajo nezadostno po-
jasnjeni, prav tako pa ostajajo popolnoma spregledane problematike razre-
da, rase in drugih družbenih kategorij. S takšnim senzacionalističnim po-
ročanjem, ki se osredotoča na tekmovalnost, se reproducirajo tudi binarne
opozicije med dekleti zmagovalkami in fanti poraženci, kar pripomore k še
ožjemu uokvirjanju spolne dinamike v izobraževanju.
140
