Page 141 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 141
vloga medijev pri konstruiranju družbene realnosti: diskurzi o spolu v edukaciji
Mnogi (glej Eate et al., 2017; Epstein et al., 1998; Francis in Skelton,
2005; Griffin, 2000; Smith, 2003; Titus, 2004) v tem kontekstu govorijo o
fenomenu »moralne panike«. Mahony (1998) in Jackson (1998) tako na pri-
mer ugotavljata, da ima fenomen moralne panike o slabših dosežkih fantov
mednarodne razsežnosti, Lahelma (2014) pa, da se seli iz države v državo.
Moralna panika je koncept, ki sta ga razvila Young (1971, v Titus, 2004) in
Cohen (1972, v ibid.), v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V splošnem
omenjeni koncept opisuje proces vzbujanja javnega nelagodja o določenem
družbenem problemu, ki poteka preko medijev (Titus, 2004). Trenutne raz-
prave o slabših dosežkih fantov v medijih si z moralno paniko delijo precej
podobnih potez (Griffin, 2000: 181). Diskurzivno se jih označuje za krizno
stanje, to pa mediji navadno podkrepijo z navajanjem uradnih statistik o
ocenah in rezultatih na nacionalnih preverjanih znanja po spolu (ibid.;
Epstein et al., 1998). Pri tem je zanimivo, da v medijih ni zaslediti naslovov,
ki bi se osredotočali na odlične dosežke deklet ali pa na vsesplošno izboljša-
nje izobraževalnih rezultatov (Smith, 2003). Prav tako avtorji_ice opozar-
jajo na metodološke nedoslednosti pri zasnovi testov in izpitov, pa tudi pri
analiziranju in poročanju o rezultatih preizkusov znanja (glej Gorard et al.,
1999; Salisbury et al., 1999). Opisi določenega stanja v izobraževalnem sis-
temu so predstavljeni kot nesporno dejstvo, skozi mehanizem selekcionira-
nja pa specifična prepričanja pridobijo znanstveni status, spet druga pa so
diskreditirana kot lažna propaganda (Titus, 2004).
Mediji torej namenjajo pozornost predvsem vprašanju izobraževalnih
dosežkov, ostali vidiki (ne)enakosti spolov v izobraževalnem kontekstu pa
v javnosti niso kontekstualizirani. V nadaljevanju se bomo zato posveti-
li različnim diskurzom, ki jih posredujejo mediji, ko poročajo o neenakos-
ti spolov v izobraževalnih dosežkih.
Dominantni diskurzi o neenakosti spolov v izobraževalnih
dosežkih
Najpogostejši argumenti, s katerimi se v javnosti pojasnjuje neenakost v iz-
obraževalnih dosežkih po spolu so:
− biološki determinizem;
− razlike v stilih učenja in sposobnostih;
− feminizacija šolstva in
− pristranskost v ocenjevalnih postopkih.
141
Mnogi (glej Eate et al., 2017; Epstein et al., 1998; Francis in Skelton,
2005; Griffin, 2000; Smith, 2003; Titus, 2004) v tem kontekstu govorijo o
fenomenu »moralne panike«. Mahony (1998) in Jackson (1998) tako na pri-
mer ugotavljata, da ima fenomen moralne panike o slabših dosežkih fantov
mednarodne razsežnosti, Lahelma (2014) pa, da se seli iz države v državo.
Moralna panika je koncept, ki sta ga razvila Young (1971, v Titus, 2004) in
Cohen (1972, v ibid.), v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V splošnem
omenjeni koncept opisuje proces vzbujanja javnega nelagodja o določenem
družbenem problemu, ki poteka preko medijev (Titus, 2004). Trenutne raz-
prave o slabših dosežkih fantov v medijih si z moralno paniko delijo precej
podobnih potez (Griffin, 2000: 181). Diskurzivno se jih označuje za krizno
stanje, to pa mediji navadno podkrepijo z navajanjem uradnih statistik o
ocenah in rezultatih na nacionalnih preverjanih znanja po spolu (ibid.;
Epstein et al., 1998). Pri tem je zanimivo, da v medijih ni zaslediti naslovov,
ki bi se osredotočali na odlične dosežke deklet ali pa na vsesplošno izboljša-
nje izobraževalnih rezultatov (Smith, 2003). Prav tako avtorji_ice opozar-
jajo na metodološke nedoslednosti pri zasnovi testov in izpitov, pa tudi pri
analiziranju in poročanju o rezultatih preizkusov znanja (glej Gorard et al.,
1999; Salisbury et al., 1999). Opisi določenega stanja v izobraževalnem sis-
temu so predstavljeni kot nesporno dejstvo, skozi mehanizem selekcionira-
nja pa specifična prepričanja pridobijo znanstveni status, spet druga pa so
diskreditirana kot lažna propaganda (Titus, 2004).
Mediji torej namenjajo pozornost predvsem vprašanju izobraževalnih
dosežkov, ostali vidiki (ne)enakosti spolov v izobraževalnem kontekstu pa
v javnosti niso kontekstualizirani. V nadaljevanju se bomo zato posveti-
li različnim diskurzom, ki jih posredujejo mediji, ko poročajo o neenakos-
ti spolov v izobraževalnih dosežkih.
Dominantni diskurzi o neenakosti spolov v izobraževalnih
dosežkih
Najpogostejši argumenti, s katerimi se v javnosti pojasnjuje neenakost v iz-
obraževalnih dosežkih po spolu so:
− biološki determinizem;
− razlike v stilih učenja in sposobnostih;
− feminizacija šolstva in
− pristranskost v ocenjevalnih postopkih.
141
