Page 136 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 136
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
bene skupine. Wrightov klasični in precej poenostavljen model kot glav-
ni funkciji medijev izpostavlja informiranje in zabavo, skozi njiju pa naj bi
mediji latentno ali manifestno prispevali h kulturni rasti posameznikov_ic
in družbe kot take (1975, v Fourie, 2001: 265). Funkcionalističnim analizam
medijev lahko očitamo marsikaj, med drugim so pogosto preveč univerza-
listične in pozabljajo na dejstvo, da funkcije niso naravno dane, pač pa re-
lativne (glej Splichal, 2001). Funkcije medijev so lahko različne za različne
skupine ljudi, mediji imajo namreč moč, da podelijo ali odvzamejo javno
prepoznavnost, čast in simbolni status posameznim družbenim skupinam
(Carter in Steiner, 2003). Prav tako se funkcionalistične analize ne ozira-
jo na pomen družbenih sprememb in družbenega, političnega ter kultur-
nega konteksta (Fourie, 2001). Lahko pa nas opremijo s splošnimi idejami
o družbeni vlogi medijev in s tem služijo kot strukturni okvir za razprave
o medijih kot ključnih socializacijskih in ideoloških orodjih v družbi (ibid.:
266–267, glej tudi McQuail, 2010: 98). V spodnji tabeli je predstavljena tipo-
logija funkcij medijev po McQuailu (2010: 98–99).
Tabela 8: Tipologija funkcij medijev po McQuailu (2010: 98–99).
Funkcije medijev: Mediji lahko:
Informiranje informirajo o dogodkih in stanju v družbi ter po svetu;
pokažejo na razmerja moči;
Soodvisnost (koreliranje) omogočajo inovacije, prilagoditve in napredek.
razlagajo, interpretirajo in komentirajo pomen dogodkov in po-
Kontinuiteta danih informacij;
Zabava zagotavljajo podporo uveljavljenim avtoritetam in normam;
Mobilizacija socializirajo;
usklajujejo različne aktivnosti;
prispevajo h grajenju konsenza;
razvrščajo, podeljujejo ter odvzemajo prioriteto in s tem sporo-
čajo status določene teme.
izražajo dominantno kulturo in prepoznavajo subkulture ter
nove razvoje na področju kulture;
ustvarjajo in vzdržujejo skupne vrednote.
zagotavljajo zabavo, so sredstvo odvračanja pozornosti in spro-
stitve;
zmanjšujejo družbeno napetost.
so sredstvo za poziv k akciji za doseganje družbenih ciljev na
področju politike, gospodarskega razvoja, dela itd.
Za nas sta še posebej pomembni socializacijska funkcija medijev ter
njihova sposobnost oblikovanja javnega mnenja ter vzgajanja. S posredo-
vanjem informacij o svetu namreč sooblikujejo vrednote in stališča ljudi, z
zamejevanjem družbeno (ne)sprejemljivega pa oblikujejo kulturo, zato so
136
bene skupine. Wrightov klasični in precej poenostavljen model kot glav-
ni funkciji medijev izpostavlja informiranje in zabavo, skozi njiju pa naj bi
mediji latentno ali manifestno prispevali h kulturni rasti posameznikov_ic
in družbe kot take (1975, v Fourie, 2001: 265). Funkcionalističnim analizam
medijev lahko očitamo marsikaj, med drugim so pogosto preveč univerza-
listične in pozabljajo na dejstvo, da funkcije niso naravno dane, pač pa re-
lativne (glej Splichal, 2001). Funkcije medijev so lahko različne za različne
skupine ljudi, mediji imajo namreč moč, da podelijo ali odvzamejo javno
prepoznavnost, čast in simbolni status posameznim družbenim skupinam
(Carter in Steiner, 2003). Prav tako se funkcionalistične analize ne ozira-
jo na pomen družbenih sprememb in družbenega, političnega ter kultur-
nega konteksta (Fourie, 2001). Lahko pa nas opremijo s splošnimi idejami
o družbeni vlogi medijev in s tem služijo kot strukturni okvir za razprave
o medijih kot ključnih socializacijskih in ideoloških orodjih v družbi (ibid.:
266–267, glej tudi McQuail, 2010: 98). V spodnji tabeli je predstavljena tipo-
logija funkcij medijev po McQuailu (2010: 98–99).
Tabela 8: Tipologija funkcij medijev po McQuailu (2010: 98–99).
Funkcije medijev: Mediji lahko:
Informiranje informirajo o dogodkih in stanju v družbi ter po svetu;
pokažejo na razmerja moči;
Soodvisnost (koreliranje) omogočajo inovacije, prilagoditve in napredek.
razlagajo, interpretirajo in komentirajo pomen dogodkov in po-
Kontinuiteta danih informacij;
Zabava zagotavljajo podporo uveljavljenim avtoritetam in normam;
Mobilizacija socializirajo;
usklajujejo različne aktivnosti;
prispevajo h grajenju konsenza;
razvrščajo, podeljujejo ter odvzemajo prioriteto in s tem sporo-
čajo status določene teme.
izražajo dominantno kulturo in prepoznavajo subkulture ter
nove razvoje na področju kulture;
ustvarjajo in vzdržujejo skupne vrednote.
zagotavljajo zabavo, so sredstvo odvračanja pozornosti in spro-
stitve;
zmanjšujejo družbeno napetost.
so sredstvo za poziv k akciji za doseganje družbenih ciljev na
področju politike, gospodarskega razvoja, dela itd.
Za nas sta še posebej pomembni socializacijska funkcija medijev ter
njihova sposobnost oblikovanja javnega mnenja ter vzgajanja. S posredo-
vanjem informacij o svetu namreč sooblikujejo vrednote in stališča ljudi, z
zamejevanjem družbeno (ne)sprejemljivega pa oblikujejo kulturo, zato so
136
