Page 144 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 144
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
neenakost v dosežkih po spolu (ibid.). Takšne sporne ugotovitve so tako
postale nesorazmerno priljubljene in razširjene med splošno javnostjo, kar
je problematično predvsem zato, ker se problematike lotevajo skozi precej
ozek fokus, tako, da le-ta ostaja nezadostno reflektirana.
Zaključek
Raziskave, ki so bile vključene v analizo, obravnavajo stanje v angleško go-
vorečem svetu v obdobju približno zadnjih dvajsetih let. Njihove ugoto-
vitve nam predstavljajo temeljna teoretična izhodišča, na podlagi katerih
bomo izvedli lastno raziskavo. Le-ta se bo osredotočila na analizo diskur-
zov o spolu v izobraževalnem kontekstu v zadnjem desetletju v slovenskem
medijskem prostoru. Glavni cilj je ugotoviti, kako je spol v izobraževalnem
kontekstu diskurzivno konstruiran in reprezentiran v slovenskih medijih,
namenjenih splošni javnosti. Mediji so namreč ključni oblikovalci javne-
ga mnenja in igrajo pomembno vlogo pri družbeni konstrukciji realnosti.
Raziskave, ki se osredotočajo na poročanje o spolu v izobraževanju,
ugotavljajo, da mediji namenjajo nesorazmerno veliko prostora problema-
tiki izobraževalnih dosežkov glede na spol. V javnih razpravah so priso-
tna poročila o t. i. »krizi v izobraževanju fantov«, moralna panika o izo-
braževalnih težavah fantov pa je postala ključni del javne retorike o spolu v
edukaciji. Diskurzi o spolu v izobraževanju se snujejo in potrjujejo na pod-
lagi argumentov o biološkem esencializmu in naravnih razlikah v pristo-
pih k učenju, zmožnostih ter sposobnostih učencev in učenk. Prav tako pa
so v medijih vedno bolj prisotne razprave o feminizaciji šolstva ter kritike
nepravičnega šolskega sistema, ki ni prilagojen potrebam fantov. Diskurzi
so anti-feministične narave, kar je pravzaprav značilno za postfeministično
medijsko krajino, v kateri se po eni strani jasno in glasno izpostavlja novo,
žensko moč ter izpostavlja še vedno nerazrešeno problematiko seksizma,
obenem pa ravno preočitna prisotnost žensk in ženskosti v medijih odpira
prostor novim oblikam mizoginije ter retro-seksizmu.
Literatura
Arnot, Madeleine in Mairtin Mac an Ghaill. The Routledge reader in gender
and education. London: Routledge, 2006.
desetletij kot nepravične, saj naj bi se zavzemale predvsem za akademski uspeh de-
klet, kar škodi izobraževalnim dosežkom fantov in njihovemu vsesplošnemu šolske-
mu udejstvovanju ter socialnemu razvoju (glej Eate et al., 2017).
144
neenakost v dosežkih po spolu (ibid.). Takšne sporne ugotovitve so tako
postale nesorazmerno priljubljene in razširjene med splošno javnostjo, kar
je problematično predvsem zato, ker se problematike lotevajo skozi precej
ozek fokus, tako, da le-ta ostaja nezadostno reflektirana.
Zaključek
Raziskave, ki so bile vključene v analizo, obravnavajo stanje v angleško go-
vorečem svetu v obdobju približno zadnjih dvajsetih let. Njihove ugoto-
vitve nam predstavljajo temeljna teoretična izhodišča, na podlagi katerih
bomo izvedli lastno raziskavo. Le-ta se bo osredotočila na analizo diskur-
zov o spolu v izobraževalnem kontekstu v zadnjem desetletju v slovenskem
medijskem prostoru. Glavni cilj je ugotoviti, kako je spol v izobraževalnem
kontekstu diskurzivno konstruiran in reprezentiran v slovenskih medijih,
namenjenih splošni javnosti. Mediji so namreč ključni oblikovalci javne-
ga mnenja in igrajo pomembno vlogo pri družbeni konstrukciji realnosti.
Raziskave, ki se osredotočajo na poročanje o spolu v izobraževanju,
ugotavljajo, da mediji namenjajo nesorazmerno veliko prostora problema-
tiki izobraževalnih dosežkov glede na spol. V javnih razpravah so priso-
tna poročila o t. i. »krizi v izobraževanju fantov«, moralna panika o izo-
braževalnih težavah fantov pa je postala ključni del javne retorike o spolu v
edukaciji. Diskurzi o spolu v izobraževanju se snujejo in potrjujejo na pod-
lagi argumentov o biološkem esencializmu in naravnih razlikah v pristo-
pih k učenju, zmožnostih ter sposobnostih učencev in učenk. Prav tako pa
so v medijih vedno bolj prisotne razprave o feminizaciji šolstva ter kritike
nepravičnega šolskega sistema, ki ni prilagojen potrebam fantov. Diskurzi
so anti-feministične narave, kar je pravzaprav značilno za postfeministično
medijsko krajino, v kateri se po eni strani jasno in glasno izpostavlja novo,
žensko moč ter izpostavlja še vedno nerazrešeno problematiko seksizma,
obenem pa ravno preočitna prisotnost žensk in ženskosti v medijih odpira
prostor novim oblikam mizoginije ter retro-seksizmu.
Literatura
Arnot, Madeleine in Mairtin Mac an Ghaill. The Routledge reader in gender
and education. London: Routledge, 2006.
desetletij kot nepravične, saj naj bi se zavzemale predvsem za akademski uspeh de-
klet, kar škodi izobraževalnim dosežkom fantov in njihovemu vsesplošnemu šolske-
mu udejstvovanju ter socialnemu razvoju (glej Eate et al., 2017).
144
