Page 471 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Noviga testamenta pusledni deil 1577. Zbrana dela Primoža Trubarja 14. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 471
XVI. cap. 437
čni, brumni, Bogu lubi, nega otroci inu bozi ludie 428. Vessele.
erbiči, tiga ty papežniki ne vuče, temuč na nim le
te boge visty vižaio na človeiske postave žalost, ne- 429. Sebastian Hofmeister (1476–
inu službe, obtu ty bozi ludie nigdar, na kar vesse- 1533), s psevdonimom Oeconomus,
lie oli trošt je bil ena vodilnih figur na začetku
imaio. verske reforme v Švici. Pot je začel
kot frančiškanski redovnik, nanj
smerti tudi nekar, neimaio obene dobre je občutno vplival Ulrich Zwingli,
pokoine inu428 visty inu serca pruti Bo- pomembno mesto je zavzemal zlasti
gu, nim ie tu sonce, Cristus, vselei te- kot poglavitni predstavnik reformacije
man, nim se serdit vidi, en oster rihtar, v Schaffhausenu. Napisal je več
nekar en izveličar. Zatu takim ludem manjših del in bil Luthrov korespon-
ie vselei v serci vroče, se Boga koker dent.
Zludia boie, bi radi, de bi Boga ne bi- Jacobus Latomus (Jacques Masson,
lu, nigdar pred nega prišli, ga šentuio, 1475–1544), flamski katoliški teolog,
so mu sovraž inu h pravi pokuri inu ve- profesor in rektor univerze v Leuvenu.
ri v Jezusa ne prido, sovražio Boga ko- V svojem času je bil Latomus znan
ker Zludi vekoma. Inu v takim cago- kot polemik s protestanti (Luther,
vanu na pomuči inu milosti Božy so per Melanchthon, v: Articulorum doctrinae
našim čassu nekateri vučeni papežniki fratris M. Lutheri per theologos Lovani-
vmerli, koker ta menih Offmeister, La- enses damnatorum ratio ex sacris literis
tomus, Franciscus de Spiera429 inu dru- et veteribus tractatoribus, 1521), toda
gi. Ty eni pag hote, de tu sonce tukai tudi kot svetovalec inkvizicije ter
samiga papeža pomeni, ta te boge ludi ž nasprotnik angleškega reformatorja in
nega odpustki, postavami, s krivo po- biblicista Williama Tyndalea (Confuta-
kuro martra, žaluie inu cagove dela, v tionum adversus Guililmum Tindalum,
pekal, v te nega vice perpravle, de nih 1542). Zbrana dela J. Latomusa je
Ee 3 serce izdal njegov nečak, in sicer leta 1550
(Opera omnia, Leuven).
Francesco Spiera (1502–1548), italijan-
ski pravnik in zagovornik protestant-
izma. Zaradi svojih reformnih nazorov
se je Spiera znašel pred inkvizicijo
v Benetkah. Proces je potekal med
24. majem in 20. junijem 1548. Po
procesu se je Spiera javno slavnostno
odrekel svojim »zmotam«, toda
psihični konflikt, ki ga je to povzročilo,
je rezultiral v totalnem skrhanju
Spierovega psihičnega in fizičnega
zdravja. Taku mu na koncu niso mogli
pomoči niti zdravniki v Padovi, kamor
je bil prepeljan. Vir, ki pripoveduje
o teh dogodkih, je napisal Spierov
prijatelj Peter Pavel Vergerij ml. (La
historia di Francesco Spiera, il quale
per hauere in varii modi negata la
conosciuta verita dell’ evangelio,
casco in una misera desperatione,
1550), tradicija, da si je Spiera zavoljo
rekantacije sodil sam, pa se je začela
uveljavljati nedolgo po njegovi smrti.
471
čni, brumni, Bogu lubi, nega otroci inu bozi ludie 428. Vessele.
erbiči, tiga ty papežniki ne vuče, temuč na nim le
te boge visty vižaio na človeiske postave žalost, ne- 429. Sebastian Hofmeister (1476–
inu službe, obtu ty bozi ludie nigdar, na kar vesse- 1533), s psevdonimom Oeconomus,
lie oli trošt je bil ena vodilnih figur na začetku
imaio. verske reforme v Švici. Pot je začel
kot frančiškanski redovnik, nanj
smerti tudi nekar, neimaio obene dobre je občutno vplival Ulrich Zwingli,
pokoine inu428 visty inu serca pruti Bo- pomembno mesto je zavzemal zlasti
gu, nim ie tu sonce, Cristus, vselei te- kot poglavitni predstavnik reformacije
man, nim se serdit vidi, en oster rihtar, v Schaffhausenu. Napisal je več
nekar en izveličar. Zatu takim ludem manjših del in bil Luthrov korespon-
ie vselei v serci vroče, se Boga koker dent.
Zludia boie, bi radi, de bi Boga ne bi- Jacobus Latomus (Jacques Masson,
lu, nigdar pred nega prišli, ga šentuio, 1475–1544), flamski katoliški teolog,
so mu sovraž inu h pravi pokuri inu ve- profesor in rektor univerze v Leuvenu.
ri v Jezusa ne prido, sovražio Boga ko- V svojem času je bil Latomus znan
ker Zludi vekoma. Inu v takim cago- kot polemik s protestanti (Luther,
vanu na pomuči inu milosti Božy so per Melanchthon, v: Articulorum doctrinae
našim čassu nekateri vučeni papežniki fratris M. Lutheri per theologos Lovani-
vmerli, koker ta menih Offmeister, La- enses damnatorum ratio ex sacris literis
tomus, Franciscus de Spiera429 inu dru- et veteribus tractatoribus, 1521), toda
gi. Ty eni pag hote, de tu sonce tukai tudi kot svetovalec inkvizicije ter
samiga papeža pomeni, ta te boge ludi ž nasprotnik angleškega reformatorja in
nega odpustki, postavami, s krivo po- biblicista Williama Tyndalea (Confuta-
kuro martra, žaluie inu cagove dela, v tionum adversus Guililmum Tindalum,
pekal, v te nega vice perpravle, de nih 1542). Zbrana dela J. Latomusa je
Ee 3 serce izdal njegov nečak, in sicer leta 1550
(Opera omnia, Leuven).
Francesco Spiera (1502–1548), italijan-
ski pravnik in zagovornik protestant-
izma. Zaradi svojih reformnih nazorov
se je Spiera znašel pred inkvizicijo
v Benetkah. Proces je potekal med
24. majem in 20. junijem 1548. Po
procesu se je Spiera javno slavnostno
odrekel svojim »zmotam«, toda
psihični konflikt, ki ga je to povzročilo,
je rezultiral v totalnem skrhanju
Spierovega psihičnega in fizičnega
zdravja. Taku mu na koncu niso mogli
pomoči niti zdravniki v Padovi, kamor
je bil prepeljan. Vir, ki pripoveduje
o teh dogodkih, je napisal Spierov
prijatelj Peter Pavel Vergerij ml. (La
historia di Francesco Spiera, il quale
per hauere in varii modi negata la
conosciuta verita dell’ evangelio,
casco in una misera desperatione,
1550), tradicija, da si je Spiera zavoljo
rekantacije sodil sam, pa se je začela
uveljavljati nedolgo po njegovi smrti.
471
