Page 469 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Noviga testamenta pusledni deil 1577. Zbrana dela Primoža Trubarja 14. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 469
XVI. cap. 435
nu Texteriu oli Kalzu, kir ie te naše pri- liu bili zu- 424. Donauwörth.
digarie inu prave kersčenike preganel, bper, so 425. Smrt škofa Urbana Tekstorja
lovil (inu koker ty eni pravio, enimu hud konec (1491–1558) je bila že v Trubarjevem
vzeli. času predmet katoliško-protestantske
kontroverze. Katoliki so namigovali,
šcoffu iz Noviga meista per Dunaiu inu da so protestanti škofu polili stopnice,
šulmoštru tih avstriskih deželanov stru- te so zmrznile, vladika je padel in se
pom zavdal), tim luterskim v Lublani ubil, toda zgodovinopisje meni, da si
ostru prytil, godilu, de si ie viutro zgudo je zlomil vrat zaradi predhodne kapi;
na tesče v Ionaberti424 vrat ulomil.425 Inu pokopan je v Gornjem Gradu. Škof
ta šcoff, kir ie za nim bil, Peter Seepaher, Tekstor je bil prvi izmed ljubljanskih
ie tudi eniga crovaškiga pridigarie, go- škofov, ki je deloval v smeri katoliške
spud Gregoria Lahoviča426 v velikim verske reforme, kot je bila začrtana
mrazu uluvil, zvezal, v iečo vergal, de ie na tridentinskem koncilu. Bil je tudi
na rokah inu na nogah taku ozebel, de ie prvi med škofi Ljubljanske škofije,
še zdai krulov na rokah, ta isti ie tudi na ki si je sistematično prizadeval
božični večer, per večery sedoč, z naglo za prihod jezuitov v Ljubljano, v
smertio umerl, koku se ie tudi Primožu korespondenčnem stiku pa je bil
Šcoffiču, Andreiu Stamiceriu, lublan- celo z ustanoviteljem redu Ignaci-
skim corariem, glih taku Iuriu Draguli- jem Loyolskim in njegovim tesnim
ču, v Černomlu farmoštru, kir so od stra- sodelavcem Petrom Kanizijem. Trubar
ha, zavolo blaga od prave vere stopili, Tekstorjevo smrt omenja že v pismu
zatayli inu vernim sovraž postali, zgu- Heinrichu Bullingerju, 1. februarja
dilu; Šcoffič se ie tudi vrat ulomil, Sta- 1559 (Edvard Vrečko (ur.), Primož
micer ie hotel iz kebla vodo piti, ie per Trubar: Pisma, Zbrana dela Primoža
Ee 2 nim Trubarja 10. Ljubljana 2011,34–36); isti
dogodek omenja tudi Matija Trost v
navedenem delu, in sicer na str. 111.
426. Gregor Vlahović (1523–1581),
slovenski protestantski pridigar.
Vlahovič je bil sprva katoliški
duhovnik, nato pa pastor
evangeličanske gmajne v Met-
liki (po letu 1562 je tam pridigal
poleg Janža Tulščaka, Mihaela
Matičiča, Nikolaja Tuškaniča in Petra
Vokmaniča). Pridigal je tudi v Novem
mestu, v Savinjski dolini (1561:
takrat ga je dal ljubljanski škof Peter
pl. Seebach v Gornjem Gradu zapreti
za tri tedne, o čemer pripoveduje
v komentiranem odlomku Primož
Trubar), Brežicah, Semiču in
Radečah. Vlahović je slovel dober
govornik, kot poznavalec slovenske
in hrvaške ljudske govorice, pred-
vsem pa kot odločen spoznavalec
evangeličanskih naukov. Predlagal
je tudi prevod Svetega pisma v
turščino.
469
nu Texteriu oli Kalzu, kir ie te naše pri- liu bili zu- 424. Donauwörth.
digarie inu prave kersčenike preganel, bper, so 425. Smrt škofa Urbana Tekstorja
lovil (inu koker ty eni pravio, enimu hud konec (1491–1558) je bila že v Trubarjevem
vzeli. času predmet katoliško-protestantske
kontroverze. Katoliki so namigovali,
šcoffu iz Noviga meista per Dunaiu inu da so protestanti škofu polili stopnice,
šulmoštru tih avstriskih deželanov stru- te so zmrznile, vladika je padel in se
pom zavdal), tim luterskim v Lublani ubil, toda zgodovinopisje meni, da si
ostru prytil, godilu, de si ie viutro zgudo je zlomil vrat zaradi predhodne kapi;
na tesče v Ionaberti424 vrat ulomil.425 Inu pokopan je v Gornjem Gradu. Škof
ta šcoff, kir ie za nim bil, Peter Seepaher, Tekstor je bil prvi izmed ljubljanskih
ie tudi eniga crovaškiga pridigarie, go- škofov, ki je deloval v smeri katoliške
spud Gregoria Lahoviča426 v velikim verske reforme, kot je bila začrtana
mrazu uluvil, zvezal, v iečo vergal, de ie na tridentinskem koncilu. Bil je tudi
na rokah inu na nogah taku ozebel, de ie prvi med škofi Ljubljanske škofije,
še zdai krulov na rokah, ta isti ie tudi na ki si je sistematično prizadeval
božični večer, per večery sedoč, z naglo za prihod jezuitov v Ljubljano, v
smertio umerl, koku se ie tudi Primožu korespondenčnem stiku pa je bil
Šcoffiču, Andreiu Stamiceriu, lublan- celo z ustanoviteljem redu Ignaci-
skim corariem, glih taku Iuriu Draguli- jem Loyolskim in njegovim tesnim
ču, v Černomlu farmoštru, kir so od stra- sodelavcem Petrom Kanizijem. Trubar
ha, zavolo blaga od prave vere stopili, Tekstorjevo smrt omenja že v pismu
zatayli inu vernim sovraž postali, zgu- Heinrichu Bullingerju, 1. februarja
dilu; Šcoffič se ie tudi vrat ulomil, Sta- 1559 (Edvard Vrečko (ur.), Primož
micer ie hotel iz kebla vodo piti, ie per Trubar: Pisma, Zbrana dela Primoža
Ee 2 nim Trubarja 10. Ljubljana 2011,34–36); isti
dogodek omenja tudi Matija Trost v
navedenem delu, in sicer na str. 111.
426. Gregor Vlahović (1523–1581),
slovenski protestantski pridigar.
Vlahovič je bil sprva katoliški
duhovnik, nato pa pastor
evangeličanske gmajne v Met-
liki (po letu 1562 je tam pridigal
poleg Janža Tulščaka, Mihaela
Matičiča, Nikolaja Tuškaniča in Petra
Vokmaniča). Pridigal je tudi v Novem
mestu, v Savinjski dolini (1561:
takrat ga je dal ljubljanski škof Peter
pl. Seebach v Gornjem Gradu zapreti
za tri tedne, o čemer pripoveduje
v komentiranem odlomku Primož
Trubar), Brežicah, Semiču in
Radečah. Vlahović je slovel dober
govornik, kot poznavalec slovenske
in hrvaške ljudske govorice, pred-
vsem pa kot odločen spoznavalec
evangeličanskih naukov. Predlagal
je tudi prevod Svetega pisma v
turščino.
469
