Page 467 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Noviga testamenta pusledni deil 1577. Zbrana dela Primoža Trubarja 14. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 467
XVI. cap. 433
potle žlizee, toruve, točo, kobilice, tem- 420. Rim 1,22–25.
mo čez nee poslal, h puslednimu nih vse
perveroyene od ludi inu od živine pobil 421. Prva omembna sudor
inu pomuril, glih taku Bug te anticri- anglicus (English sweat ali
štove še zdai duhovsku inu telesnu štra- English sweating sickness)
ifuie. Ta štima iz templa ie Jezuseva, v slovenski književnosti. Šlo
kir vse riči rovna inu sodi, ta vely tim je za bolezen epidemičnih
angelom, tu ie, vsem pridigariem, de razsežnosti, ki se je iz
tim nevernikom inu zupernikom ta neznanega vzroka pojavila
evangeli oznanuio, de bodo na duši tor- v Angliji (modern e razlage
ruvi, smerdeči, gnusni inu slipi, se bodo omenjajo kot morebitni vzrok
živinsku inu cilu gardu deržali, koker neznano vrsto hantavirusa).
tu s. Paul, Rom. 1,420 govori, de Bug te Epidemije le-tam so bile
nevernike pusti v nesramne grehe, od 1485, 1508, 1517, 1528,
katerih se poštenu ne more govoriti, pa- zadnja pa 1551, nakar se
sti. Inu čez te anticrištove šcoffe, farie bolezen ni več pojavila.
inu čez nih tovariše tudi čestu telesni V kontinentalni Evropi je
torruvi, tu ie francoži, raki, angliski bolezen žela v letih 1528
put421 inu druge čudne bolezni prydo. Inu in 1529, ko so bili prizadeti
kir tu morie inu studenci so se na kry Hamburg, Nizozemska, del
obernili, pomeni, de ty papeški doctary, Skandinavije, Poljska, Litva in
pissary, pridigary, šcoffi, fary inu me- Rusija. Bolezen je zaznamov-
nihi tu S. pismu (kateru samu na sebi ie ala visoka umrljivost, njen
lipu, svitlu koker voda oli studenci, prvi celovit opis pa je najti v
knjigi Johna Caiusa A Boke or
Ee čistu Counseill Against the Disease
Commonly Called the Sweate,
or Sweatyng Sicknesse (1552),
ki jo je zdravnik napisal po
zadnji epidemiji 1551., pri
kateri je bil prisoten. Prvi
simptomi angleškega potu,
kot bolezen poimenuje
Trubar, so bili vrtoglavica,
glavobol in huda občutljivost.
Po eni do treh urah od pojava
le-teh je prišlo do močnega
znojenja ob povišanem
srčnem utripu in močnem
glavobolu. Smrt je nastopila v
treh do osemnajstih urah po
pojavu prvih simptomov. Če
je bolnik preživel prvih 24 ur
od prvih bolezenskih znakov,
je veljal za ozdravljenega.
467
potle žlizee, toruve, točo, kobilice, tem- 420. Rim 1,22–25.
mo čez nee poslal, h puslednimu nih vse
perveroyene od ludi inu od živine pobil 421. Prva omembna sudor
inu pomuril, glih taku Bug te anticri- anglicus (English sweat ali
štove še zdai duhovsku inu telesnu štra- English sweating sickness)
ifuie. Ta štima iz templa ie Jezuseva, v slovenski književnosti. Šlo
kir vse riči rovna inu sodi, ta vely tim je za bolezen epidemičnih
angelom, tu ie, vsem pridigariem, de razsežnosti, ki se je iz
tim nevernikom inu zupernikom ta neznanega vzroka pojavila
evangeli oznanuio, de bodo na duši tor- v Angliji (modern e razlage
ruvi, smerdeči, gnusni inu slipi, se bodo omenjajo kot morebitni vzrok
živinsku inu cilu gardu deržali, koker neznano vrsto hantavirusa).
tu s. Paul, Rom. 1,420 govori, de Bug te Epidemije le-tam so bile
nevernike pusti v nesramne grehe, od 1485, 1508, 1517, 1528,
katerih se poštenu ne more govoriti, pa- zadnja pa 1551, nakar se
sti. Inu čez te anticrištove šcoffe, farie bolezen ni več pojavila.
inu čez nih tovariše tudi čestu telesni V kontinentalni Evropi je
torruvi, tu ie francoži, raki, angliski bolezen žela v letih 1528
put421 inu druge čudne bolezni prydo. Inu in 1529, ko so bili prizadeti
kir tu morie inu studenci so se na kry Hamburg, Nizozemska, del
obernili, pomeni, de ty papeški doctary, Skandinavije, Poljska, Litva in
pissary, pridigary, šcoffi, fary inu me- Rusija. Bolezen je zaznamov-
nihi tu S. pismu (kateru samu na sebi ie ala visoka umrljivost, njen
lipu, svitlu koker voda oli studenci, prvi celovit opis pa je najti v
knjigi Johna Caiusa A Boke or
Ee čistu Counseill Against the Disease
Commonly Called the Sweate,
or Sweatyng Sicknesse (1552),
ki jo je zdravnik napisal po
zadnji epidemiji 1551., pri
kateri je bil prisoten. Prvi
simptomi angleškega potu,
kot bolezen poimenuje
Trubar, so bili vrtoglavica,
glavobol in huda občutljivost.
Po eni do treh urah od pojava
le-teh je prišlo do močnega
znojenja ob povišanem
srčnem utripu in močnem
glavobolu. Smrt je nastopila v
treh do osemnajstih urah po
pojavu prvih simptomov. Če
je bolnik preživel prvih 24 ur
od prvih bolezenskih znakov,
je veljal za ozdravljenega.
467
