Page 437 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Noviga testamenta pusledni deil 1577. Zbrana dela Primoža Trubarja 14. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 437
XIII. cap. 403
proda, obdelži,375 tu zveistu prez pisma 375. Obderži.
inu pečatov risničnu deržee. Nih žene Turške že- 376. Prvi slovenski opis muslimanske navade ženskega pokrivanja z
doma, na potu, v cerqvi ta obrazz se ne ne so sro- ruto (peča je najstarejše znano slovensko žensko pokrivalo v obliki
motlive. rute, prvič omenjena pri zgodovinarju Francescu di Toppu, 1334), ki
onstran razumnega dvoma izključuje misel o pokrivanju celotnega
puste viditi, se zakryo s pečo,376 v cerqvi telesa (burka ipd.). Srednjeevropski avtorji so upodabljali z ruto
imaio nih stan zuseb od mož, ne gredo pokrite in v celoti odkrite ženske; za topogledno likovno informacijo
na plac prodaiat oli kupovat. Vsi Turki Turška ve- glej delo Melchiorja Lorck Wolgerissene und geschnittene Figuren
nih cessariu veliko čast, zvesčino, lube- lika po- in Kupffer und Holz. Gre za edinstven likovni vir, ki prikazuje bitje in
zan inu pokorsčino povsod izkažo, kadar korsčina žitje Osmanskega imperija, in sicer tako, kot ga je Lorck videl v letih
pruti nih 1555 do 1559, ko je bil prideljen diplomatski posadki Ferdinanda
cessariu. I. pri Visoki porti v Carigradu. Takrat so nastale risbe za lesoreze, ki
jih je avtor izdeloval od leta 1570 naprej. Tako je v naslednjih letih
nim na vuisko reče, so vesseli nih vero nastalo 128 lesorezov, kot jih v Lorckovi knjigi »turških podob« po-
terditi, gredo na boy, koker de bi šli na znamo danes. Glej https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b2000133k.
ohzait etc. S teim oni dosti preprostih Slovenska objava v: Jonatan Vinkler, Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi
kersčenikov na nih anticrištovo vero soldatje, Ljubljana 2011, http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-095-9/
preoberno, kir vidio, de Turkom po sre- index.html.
či gre,377 kersčenike premagaio, obtu me-
nio, turska vera ie tudi prov, zatu s. 377. Vprašanje »Alahovih kristjanov«, ki ga tukaj izpostavlja Trubar,
Ianž tukai pravi, de vsi, kir na zemli zadeva zgodovino migracij na ozemlje Visoke porte ter vzroke
prebivaio, tu ie, pozemliski messeni lu- zanje in za spreobrnitve v islam. Natančnejše ocene doslej ni bilo
die, kir neimaio S. Duha, neso druguč mogoče podati, ker ne obstaja velika sinteza, ki bi primerjalno
royeni, molio to bethtio,378 tiga anticri- »utežila« dognanja tako evropske kot osmanske zgodovine v
šta, papeža inu Turka. Inu kir tukai zvezi s tem vprašanjem. Mogoče pa je reči, da so bili primarni
inu odspreda s. Ianž inu čestu Cristus v vzroki za prostovoljne migracije kristjanov v Osmansko cesarstvo
nega evangeliu pravita »Du ima vušes- in spreobrnitve v islam naslednji: 1) vojne med krščanskimi
sa, ta poslušai«, s temi bessedami hočta, deželami in Visoko porto, 2) delovanje Osmanov v deželah, ki so
de na nyu pridige inu prerokovane jih nameravali zasesti (propaganda, napadanje ključnih plemiških
Cc 2 imaio družin), 3) predvsem pa ekonomski razlogi oz. boljše možnosti
za preživetje pod Osmani kot pod krščanskimi vladarji. Osmanski
podložniki so imeli namreč v 15. in 16. stoletju občutno manj
obveznosti do svojih fevdalnih gospodov in do države, kot je to
ponavadi veljalo za tretji stan na krščanski strani, zato so npr. z
beneškega ozemlja številni kmetje prebegnili na področja pod
osmansko upravo. Topogledno so se npr. kranjski deželni stanovi
večkrat pritoževali nad kmeti, ki da pravijo, kako bi jim bilo bolje
pod Turki, kjer je mir in se ne plačuje toliko davkov. Eden od
razlogov za prestop v islam je bila tudi možnost vojaškega in
družbenega vzpona v osmanski hierarhiji (mameluki). Temeljno
slovensko delo o zadevnem vprašanju, na podlagi katerega je
napisan tudi pričujoči komentar, je: Klemen Pust, Vpliv vojaških
spopadov med Beneško republiko in Osmanskim cesarstvo na
migracije na območju zgornjega Jadrana v 16. stoletju, doktorska
disertacija, Koper 2009, 347–431. V evropskem merilu je eno
ključnih del knjiga Bartolome Bennassar in Lucile Bennasar, Le
Chretiens d'Allah. L'histoire extraordinaire des renegats XVIe-XVIIe
siecles, Paris 2001.
378. Beštio.
437
proda, obdelži,375 tu zveistu prez pisma 375. Obderži.
inu pečatov risničnu deržee. Nih žene Turške že- 376. Prvi slovenski opis muslimanske navade ženskega pokrivanja z
doma, na potu, v cerqvi ta obrazz se ne ne so sro- ruto (peča je najstarejše znano slovensko žensko pokrivalo v obliki
motlive. rute, prvič omenjena pri zgodovinarju Francescu di Toppu, 1334), ki
onstran razumnega dvoma izključuje misel o pokrivanju celotnega
puste viditi, se zakryo s pečo,376 v cerqvi telesa (burka ipd.). Srednjeevropski avtorji so upodabljali z ruto
imaio nih stan zuseb od mož, ne gredo pokrite in v celoti odkrite ženske; za topogledno likovno informacijo
na plac prodaiat oli kupovat. Vsi Turki Turška ve- glej delo Melchiorja Lorck Wolgerissene und geschnittene Figuren
nih cessariu veliko čast, zvesčino, lube- lika po- in Kupffer und Holz. Gre za edinstven likovni vir, ki prikazuje bitje in
zan inu pokorsčino povsod izkažo, kadar korsčina žitje Osmanskega imperija, in sicer tako, kot ga je Lorck videl v letih
pruti nih 1555 do 1559, ko je bil prideljen diplomatski posadki Ferdinanda
cessariu. I. pri Visoki porti v Carigradu. Takrat so nastale risbe za lesoreze, ki
jih je avtor izdeloval od leta 1570 naprej. Tako je v naslednjih letih
nim na vuisko reče, so vesseli nih vero nastalo 128 lesorezov, kot jih v Lorckovi knjigi »turških podob« po-
terditi, gredo na boy, koker de bi šli na znamo danes. Glej https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b2000133k.
ohzait etc. S teim oni dosti preprostih Slovenska objava v: Jonatan Vinkler, Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi
kersčenikov na nih anticrištovo vero soldatje, Ljubljana 2011, http://www.pei.si/ISBN/978-961-270-095-9/
preoberno, kir vidio, de Turkom po sre- index.html.
či gre,377 kersčenike premagaio, obtu me-
nio, turska vera ie tudi prov, zatu s. 377. Vprašanje »Alahovih kristjanov«, ki ga tukaj izpostavlja Trubar,
Ianž tukai pravi, de vsi, kir na zemli zadeva zgodovino migracij na ozemlje Visoke porte ter vzroke
prebivaio, tu ie, pozemliski messeni lu- zanje in za spreobrnitve v islam. Natančnejše ocene doslej ni bilo
die, kir neimaio S. Duha, neso druguč mogoče podati, ker ne obstaja velika sinteza, ki bi primerjalno
royeni, molio to bethtio,378 tiga anticri- »utežila« dognanja tako evropske kot osmanske zgodovine v
šta, papeža inu Turka. Inu kir tukai zvezi s tem vprašanjem. Mogoče pa je reči, da so bili primarni
inu odspreda s. Ianž inu čestu Cristus v vzroki za prostovoljne migracije kristjanov v Osmansko cesarstvo
nega evangeliu pravita »Du ima vušes- in spreobrnitve v islam naslednji: 1) vojne med krščanskimi
sa, ta poslušai«, s temi bessedami hočta, deželami in Visoko porto, 2) delovanje Osmanov v deželah, ki so
de na nyu pridige inu prerokovane jih nameravali zasesti (propaganda, napadanje ključnih plemiških
Cc 2 imaio družin), 3) predvsem pa ekonomski razlogi oz. boljše možnosti
za preživetje pod Osmani kot pod krščanskimi vladarji. Osmanski
podložniki so imeli namreč v 15. in 16. stoletju občutno manj
obveznosti do svojih fevdalnih gospodov in do države, kot je to
ponavadi veljalo za tretji stan na krščanski strani, zato so npr. z
beneškega ozemlja številni kmetje prebegnili na področja pod
osmansko upravo. Topogledno so se npr. kranjski deželni stanovi
večkrat pritoževali nad kmeti, ki da pravijo, kako bi jim bilo bolje
pod Turki, kjer je mir in se ne plačuje toliko davkov. Eden od
razlogov za prestop v islam je bila tudi možnost vojaškega in
družbenega vzpona v osmanski hierarhiji (mameluki). Temeljno
slovensko delo o zadevnem vprašanju, na podlagi katerega je
napisan tudi pričujoči komentar, je: Klemen Pust, Vpliv vojaških
spopadov med Beneško republiko in Osmanskim cesarstvo na
migracije na območju zgornjega Jadrana v 16. stoletju, doktorska
disertacija, Koper 2009, 347–431. V evropskem merilu je eno
ključnih del knjiga Bartolome Bennassar in Lucile Bennasar, Le
Chretiens d'Allah. L'histoire extraordinaire des renegats XVIe-XVIIe
siecles, Paris 2001.
378. Beštio.
437
