Page 70 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 70
prispevki k didaktiki filozofije/etike
Kakšna je razlika med socializacijo in edukacijo? Razliko med njima
je težko ostro zajeti, oziroma natančneje, socializacije ni težko opredeliti,
težje je opredeliti drugi člen. V nekem smislu je to opredelitev edukacije –
da je nekaj, kar se izmika opredelitvam. Nekaj osnovnih napotkov avtor-
ja vendarle podata:
»Socializacija se nanaša na pripravo za zaposlitev in participaci-
jo v vsakdanjih družbenih, ekonomskih in političnih aktivnostih
– dejavno državljanstvo; edukacija se nanaša na nekoliko druga-
čen in manj praktičen set dispozicij in sposobnosti za razumeva-
nje in uživanje v tistih vidikih kulture, ki vključujejo historično
perspektivo in življenje duha.« (Egan in Nyberh, 1980: ix)
To uvodno razlikovanje dvojnost med socializacijo in edukacijo po-
vezuje z dvojnostjo med praktičnim in bolj teoretičnim ter med ekonomi-
jo in kulturo, »kajti namen edukacije je na koncu razviti občutek za užitke
uživanja in sodelovanja v kulturi« (ibid.: 1). Sledi niz drugih delnih opre-
delitev: »Cilji in sredstva edukacije so bistveno sporni – tako kot svoboda
in pravičnost in ljubezen« (ibid.). Torej to razlikovanje ni ustaljeno, ni stvar
splošnega konsenza, temveč stvar razprave v posamezni družbi.
»S socializacijo imamo v mislih tiste aktivnosti, ki so usmerjene
k omogočanju učencem, da delujejo kot kompetentni dejavniki v
svoji družbi; z edukacijo imamo v mislih nekaj več – ta 'nekaj' je
običajno precej nejasen in ga je težko podrobno določiti, nanaša
pa se na niz kulturnih dosežkov, ki ne služijo nobenemu posebne-
mu družbenemu namenu, obenem pa na nek način bogatijo živ-
ljenje osebe, ki si jih pridobi. Socializacija, bi lahko rekli, omogo-
ča življenje v družbi, edukacija ga naredi smiselnega.« (Ibid.: 2)
Pri opredelitvi edukacije je pomembna navezava na smisel – edukacija
pomaga osmišljati življenje. Pri edukaciji ne gre za posredovanje objektivne
vednosti, temveč gre za vednost, ki formira subjekt. Socializacija je uteme-
ljena glede na koristnost za družbo, edukacija pa se na to nekako navezuje:
»Očitno se obe iztekata ena v drugo na številnih mestih. Zdi se, da eduka-
cijske aktivnosti vzniknejo v številnih primerih iz socializacijskih. Glede
na to, kako vzpostavljamo to razlikovanje, bi lahko rekli, da edukacija ni
mogoča brez socializacije.« (Ibid.: 3) A ne gre preprosto za zaporedje, prej
gre za to, da imajo »skoraj vse dejavnosti v šoli socializacijske in edukacij-
ske razsežnosti.« (Ibid.) Vseeno pa gre za dva različna momenta in pri na-
črtovanju kurikula bi morali upoštevati oba.
70
Kakšna je razlika med socializacijo in edukacijo? Razliko med njima
je težko ostro zajeti, oziroma natančneje, socializacije ni težko opredeliti,
težje je opredeliti drugi člen. V nekem smislu je to opredelitev edukacije –
da je nekaj, kar se izmika opredelitvam. Nekaj osnovnih napotkov avtor-
ja vendarle podata:
»Socializacija se nanaša na pripravo za zaposlitev in participaci-
jo v vsakdanjih družbenih, ekonomskih in političnih aktivnostih
– dejavno državljanstvo; edukacija se nanaša na nekoliko druga-
čen in manj praktičen set dispozicij in sposobnosti za razumeva-
nje in uživanje v tistih vidikih kulture, ki vključujejo historično
perspektivo in življenje duha.« (Egan in Nyberh, 1980: ix)
To uvodno razlikovanje dvojnost med socializacijo in edukacijo po-
vezuje z dvojnostjo med praktičnim in bolj teoretičnim ter med ekonomi-
jo in kulturo, »kajti namen edukacije je na koncu razviti občutek za užitke
uživanja in sodelovanja v kulturi« (ibid.: 1). Sledi niz drugih delnih opre-
delitev: »Cilji in sredstva edukacije so bistveno sporni – tako kot svoboda
in pravičnost in ljubezen« (ibid.). Torej to razlikovanje ni ustaljeno, ni stvar
splošnega konsenza, temveč stvar razprave v posamezni družbi.
»S socializacijo imamo v mislih tiste aktivnosti, ki so usmerjene
k omogočanju učencem, da delujejo kot kompetentni dejavniki v
svoji družbi; z edukacijo imamo v mislih nekaj več – ta 'nekaj' je
običajno precej nejasen in ga je težko podrobno določiti, nanaša
pa se na niz kulturnih dosežkov, ki ne služijo nobenemu posebne-
mu družbenemu namenu, obenem pa na nek način bogatijo živ-
ljenje osebe, ki si jih pridobi. Socializacija, bi lahko rekli, omogo-
ča življenje v družbi, edukacija ga naredi smiselnega.« (Ibid.: 2)
Pri opredelitvi edukacije je pomembna navezava na smisel – edukacija
pomaga osmišljati življenje. Pri edukaciji ne gre za posredovanje objektivne
vednosti, temveč gre za vednost, ki formira subjekt. Socializacija je uteme-
ljena glede na koristnost za družbo, edukacija pa se na to nekako navezuje:
»Očitno se obe iztekata ena v drugo na številnih mestih. Zdi se, da eduka-
cijske aktivnosti vzniknejo v številnih primerih iz socializacijskih. Glede
na to, kako vzpostavljamo to razlikovanje, bi lahko rekli, da edukacija ni
mogoča brez socializacije.« (Ibid.: 3) A ne gre preprosto za zaporedje, prej
gre za to, da imajo »skoraj vse dejavnosti v šoli socializacijske in edukacij-
ske razsežnosti.« (Ibid.) Vseeno pa gre za dva različna momenta in pri na-
črtovanju kurikula bi morali upoštevati oba.
70
