Page 66 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 66
prispevki k didaktiki filozofije/etike
navzgor in na poti navzdol, včasih pa se med potjo izkaže, da je bil prvi pri-
mer pravzaprav slab in je treba najti boljšega. Tako da se zdi, da konkret-
nost primera ni nekaj, kar bi bilo zunanje mišljenju, temveč je samo že re-
zultat nekega razmisleka.
Pojem
Dijaki pogosto menijo, da bodo v slovarski opredelitvi našli dokončni ključ
do razumevanja besede, s katero imajo težave. Filozofi vemo, da te ne iz-
virajo iz besede, temveč iz tega, da so filozofski pojmi SSS – se pravi skup-
ni, splošni in sporni. Z Wittgensteinovim besednjakom: filozofski pojmi so
odprti pojmi. S ključnim pojmom se lahko ukvarjamo ure in ure, saj v sebi
vključujejo kompleksno problematiko, tako da razumeti pojem pomeni ra-
zumeti zgodovino obravnave neke teme. Tako da bi lahko rekli, da pojem
v sebi zajema celo področje, zato je njegovo raziskovanje potovanje po po-
znanih, a ne čisto znanih pokrajinah, se pravi avantura.
Vendar pa niso vsi pojmi tako kompleksni. Nekateri se zdijo razmero-
ma lahko razumljivi, vendarle je to včasih samo prvi občutek. Če govorimo
o utilitarizmu, moramo premisliti tudi, kako razumemo moralo, v analizo
pa moramo vključiti tudi ugodje in srečo. Ključne teze utilitarizma ni težko
predstaviti, a njenega pomena ne bomo razumeli, če ne bomo razvili širše-
ga okvira, v katerem je nastal in iz katerega še danes črpa svoj smisel. Če ga
ne bomo povezali z vsakdanjim načrtovanjem dejanj, opirajočim se na cilj
dejanja, ki je pravzaprav tudi njegova posledica, ter na upor proti zastare-
li tradiciji in uveljavljenim družbenim institucijam, ki v sebi pogosto nosi-
jo konvencionalno pojmovanje morale.
Razlaga – argument
Prvi poudarek glede razlage je preprost: razlaga ni samo kratka opredeli-
tev trditve ali pojma, razlaga je oblikovanje strukture. Razlaga je res tis-
ti del ure, ko učitelj nekaj pojasnjuje, vendar dejavnost učitelja pri razlagi
ni omejena na pojasnjevanje, temveč gre praviloma tudi za demonstracija
gibanja mišljenja, ki ima notranjo strukturo: problem, teza, razlogi zanjo,
ponazoritev, druge mogoče teze. Poleg nekajminutnih eksplicitnih razla-
galnih pasusov ura vključuje tudi drobne razlage, pojasnila tega, kaj je de-
nimo a priori, kdo je Schopenhauer … A v tem primeru gre bolj za kratke
informacije kakor za pravo razlago. Vsaka ura vključuje tudi daljšo razlago,
ko vpeljemo filozofsko perspektivo, ki jo obravnavamo. Pri tem vključimo
66
navzgor in na poti navzdol, včasih pa se med potjo izkaže, da je bil prvi pri-
mer pravzaprav slab in je treba najti boljšega. Tako da se zdi, da konkret-
nost primera ni nekaj, kar bi bilo zunanje mišljenju, temveč je samo že re-
zultat nekega razmisleka.
Pojem
Dijaki pogosto menijo, da bodo v slovarski opredelitvi našli dokončni ključ
do razumevanja besede, s katero imajo težave. Filozofi vemo, da te ne iz-
virajo iz besede, temveč iz tega, da so filozofski pojmi SSS – se pravi skup-
ni, splošni in sporni. Z Wittgensteinovim besednjakom: filozofski pojmi so
odprti pojmi. S ključnim pojmom se lahko ukvarjamo ure in ure, saj v sebi
vključujejo kompleksno problematiko, tako da razumeti pojem pomeni ra-
zumeti zgodovino obravnave neke teme. Tako da bi lahko rekli, da pojem
v sebi zajema celo področje, zato je njegovo raziskovanje potovanje po po-
znanih, a ne čisto znanih pokrajinah, se pravi avantura.
Vendar pa niso vsi pojmi tako kompleksni. Nekateri se zdijo razmero-
ma lahko razumljivi, vendarle je to včasih samo prvi občutek. Če govorimo
o utilitarizmu, moramo premisliti tudi, kako razumemo moralo, v analizo
pa moramo vključiti tudi ugodje in srečo. Ključne teze utilitarizma ni težko
predstaviti, a njenega pomena ne bomo razumeli, če ne bomo razvili širše-
ga okvira, v katerem je nastal in iz katerega še danes črpa svoj smisel. Če ga
ne bomo povezali z vsakdanjim načrtovanjem dejanj, opirajočim se na cilj
dejanja, ki je pravzaprav tudi njegova posledica, ter na upor proti zastare-
li tradiciji in uveljavljenim družbenim institucijam, ki v sebi pogosto nosi-
jo konvencionalno pojmovanje morale.
Razlaga – argument
Prvi poudarek glede razlage je preprost: razlaga ni samo kratka opredeli-
tev trditve ali pojma, razlaga je oblikovanje strukture. Razlaga je res tis-
ti del ure, ko učitelj nekaj pojasnjuje, vendar dejavnost učitelja pri razlagi
ni omejena na pojasnjevanje, temveč gre praviloma tudi za demonstracija
gibanja mišljenja, ki ima notranjo strukturo: problem, teza, razlogi zanjo,
ponazoritev, druge mogoče teze. Poleg nekajminutnih eksplicitnih razla-
galnih pasusov ura vključuje tudi drobne razlage, pojasnila tega, kaj je de-
nimo a priori, kdo je Schopenhauer … A v tem primeru gre bolj za kratke
informacije kakor za pravo razlago. Vsaka ura vključuje tudi daljšo razlago,
ko vpeljemo filozofsko perspektivo, ki jo obravnavamo. Pri tem vključimo
66
