Page 67 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 67
vrednost metodičnih receptov za učitelje začetnike
več elementov, vsaj tezo, primer in argument, ter poskušamo prikazati neki
pogled na stvari, ki ima status paradigme, se pravi modela razumevanja
neke tematike. Pri predstavitvi filozofske perspektive mora razlaga vpeljati
in opredeliti različne elemente, saj posamezno filozofsko perspektivo dija-
ki razumejo šele, ko jo skupaj z njimi raziskujemo in premislimo. Tako da
bi lahko ločili dve razlagi: razlago v ožjem pomenu, ki se ukvarja s kratko
pojasnitvijo omejenega problema in traja le nekaj minut, in razlago filozof-
ske perspektive, ki je celota raznovrstnih elementov, tako da razlaga lahko
zahteva več ur.
Konec šolske ure
Če je filozofija proces mišljenja, na začetku šolske ure ne moremo vede-
ti, kam nas bo misel privedla. A ker je filozofija v šoli tudi proces, ki je jas-
no zamejen s svojim prostorom v šolskim predmetnikom in dijaškim ur-
nikom, je uro smiselno voditi tako, da njeno vsebino na koncu smiselno
povzamemo v preprosto, zgoščeno in lahko zapomnljivo besedno izrazitev.
S tem jezikovno utrdimo vsebino ure. To ni reklamna poteza, nujna zaradi
potrošniške družbe. Za to imamo zgodovinsko evidenco: tabula rasa, esse
est percipi, cogito-sum, filozofi nam sami ponujajo formulacije, ki povzema-
jo neko perspektivo. Na koncu posamezne učne ure je dobro jasno ugotovi-
ti, do česa smo prišli, in pridobljeno stališče preizkusiti, uporabiti na novem
gradivu (Kaj bi Descartes rekel o …? Kako se lahko iz te perspektive lotimo
…?). Ko s teorijo delamo, vidimo, ali smo jo res razumeli; in ko jo poskuša-
mo uporabiti, jo moramo dodatno premisliti. Tako prispevamo k ponavlja-
nju in utrjevanju na način, ki ni mehanični dril. Naj nam se to zdi še tako
odveč: dijaki potrebujejo ponavljanje, drugače snov ne ostane v spominu,
in če ne ostane v spominu, ne more vplivati na njihovo mišljenje. Šele po tej
vsebinski zgostitvi in premisleku doseženih rezultatov lahko sledi formalni
konec ure: napoved naslednje ure in odpuščanje dijakov.
67
več elementov, vsaj tezo, primer in argument, ter poskušamo prikazati neki
pogled na stvari, ki ima status paradigme, se pravi modela razumevanja
neke tematike. Pri predstavitvi filozofske perspektive mora razlaga vpeljati
in opredeliti različne elemente, saj posamezno filozofsko perspektivo dija-
ki razumejo šele, ko jo skupaj z njimi raziskujemo in premislimo. Tako da
bi lahko ločili dve razlagi: razlago v ožjem pomenu, ki se ukvarja s kratko
pojasnitvijo omejenega problema in traja le nekaj minut, in razlago filozof-
ske perspektive, ki je celota raznovrstnih elementov, tako da razlaga lahko
zahteva več ur.
Konec šolske ure
Če je filozofija proces mišljenja, na začetku šolske ure ne moremo vede-
ti, kam nas bo misel privedla. A ker je filozofija v šoli tudi proces, ki je jas-
no zamejen s svojim prostorom v šolskim predmetnikom in dijaškim ur-
nikom, je uro smiselno voditi tako, da njeno vsebino na koncu smiselno
povzamemo v preprosto, zgoščeno in lahko zapomnljivo besedno izrazitev.
S tem jezikovno utrdimo vsebino ure. To ni reklamna poteza, nujna zaradi
potrošniške družbe. Za to imamo zgodovinsko evidenco: tabula rasa, esse
est percipi, cogito-sum, filozofi nam sami ponujajo formulacije, ki povzema-
jo neko perspektivo. Na koncu posamezne učne ure je dobro jasno ugotovi-
ti, do česa smo prišli, in pridobljeno stališče preizkusiti, uporabiti na novem
gradivu (Kaj bi Descartes rekel o …? Kako se lahko iz te perspektive lotimo
…?). Ko s teorijo delamo, vidimo, ali smo jo res razumeli; in ko jo poskuša-
mo uporabiti, jo moramo dodatno premisliti. Tako prispevamo k ponavlja-
nju in utrjevanju na način, ki ni mehanični dril. Naj nam se to zdi še tako
odveč: dijaki potrebujejo ponavljanje, drugače snov ne ostane v spominu,
in če ne ostane v spominu, ne more vplivati na njihovo mišljenje. Šele po tej
vsebinski zgostitvi in premisleku doseženih rezultatov lahko sledi formalni
konec ure: napoved naslednje ure in odpuščanje dijakov.
67
