Page 35 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 35
Branje filozofskih besedil
Filozofski učbeniki in knjige, ki poskušajo uvajati v filozofijo, pa tudi di-
daktike filozofije, včasih vsebujejo tudi napotke, kako brati filozofska dela.
Gre predvsem za opozorila, da filozofsko delo ni navadna knjiga in da bra-
nje filozofskih del ni navadno branje, temveč ima status pomembne kultur-
ne dejavnosti in zahteva drugačen pristop, ter za nekaj namigov, kakšen naj
bi ta pristop bil.
Emmet Barcalow tako v svojemu uvodu v filozofijo posveti branju filo-
zofije dve strani. Takole pravi: branje filozofije ni branje romana niti učbe-
nika zgodovine. Branje filozofije zahteva več: več spretnosti, več pozornosti,
več časa. Njegovi konkretni napotki za branje imajo obliko petih prepozna-
vanj in ene odločitve. Pri branju prepoznajte problem, ki ga hoče avtor reši-
ti. Prepoznajte njegovo rešitev problema. Prepoznajte razloge in argumente,
ki jih navaja v podporo svoji rešitvi. Prepoznajte nasprotna stališča, ki jih
omeni, a zavrne. Prepoznajte razloge, ki jih navede proti nasprotnim stališ-
čem. Odločite se, ali se strinjate z njegovimi stališči in argumenti.
Barcalow tako vidi nalogo branja v rekonstrukciji avtorjevih stališč in
razlogov zanje ter priporoča bralcu, naj bo pri branju pozoren na vprašanja,
za katera v besedilu gre (besedilo je torej vpeto v osnovno zgradbo vpraša-
nja in odgovora nanj), in naj poskuša najti odgovore nanje. Ob branju naj
bralec tudi piše in večkrat prebere nerazumljive dele besedila (ne omeni
pa bolj radikalne možnosti, da bi jih praviloma brali dvakrat, trikrat, niti
možnosti, da bi jih načelno brali dlje časa, denimo teden ali dva, morda celo
35
Filozofski učbeniki in knjige, ki poskušajo uvajati v filozofijo, pa tudi di-
daktike filozofije, včasih vsebujejo tudi napotke, kako brati filozofska dela.
Gre predvsem za opozorila, da filozofsko delo ni navadna knjiga in da bra-
nje filozofskih del ni navadno branje, temveč ima status pomembne kultur-
ne dejavnosti in zahteva drugačen pristop, ter za nekaj namigov, kakšen naj
bi ta pristop bil.
Emmet Barcalow tako v svojemu uvodu v filozofijo posveti branju filo-
zofije dve strani. Takole pravi: branje filozofije ni branje romana niti učbe-
nika zgodovine. Branje filozofije zahteva več: več spretnosti, več pozornosti,
več časa. Njegovi konkretni napotki za branje imajo obliko petih prepozna-
vanj in ene odločitve. Pri branju prepoznajte problem, ki ga hoče avtor reši-
ti. Prepoznajte njegovo rešitev problema. Prepoznajte razloge in argumente,
ki jih navaja v podporo svoji rešitvi. Prepoznajte nasprotna stališča, ki jih
omeni, a zavrne. Prepoznajte razloge, ki jih navede proti nasprotnim stališ-
čem. Odločite se, ali se strinjate z njegovimi stališči in argumenti.
Barcalow tako vidi nalogo branja v rekonstrukciji avtorjevih stališč in
razlogov zanje ter priporoča bralcu, naj bo pri branju pozoren na vprašanja,
za katera v besedilu gre (besedilo je torej vpeto v osnovno zgradbo vpraša-
nja in odgovora nanj), in naj poskuša najti odgovore nanje. Ob branju naj
bralec tudi piše in večkrat prebere nerazumljive dele besedila (ne omeni
pa bolj radikalne možnosti, da bi jih praviloma brali dvakrat, trikrat, niti
možnosti, da bi jih načelno brali dlje časa, denimo teden ali dva, morda celo
35
