Page 121 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 121
etika skrbi in skrb za etiko
… Vendar njihovo vodilo “Nič ni dolgoročno!”, ki deluje na de-
lovnem mestu, ne deluje v osebnem življenju. Nič ni dolgoroč-
no je načelo, ki razjeda zaupanje, lojalnost in medsebojno zave-
zanost. Ravnanje, ki daje uspeh na delovnem mestu, ne pomaga
dosti, ko gre za starševsko vlogo zgleda svojim otrokom. Namesto
kameleonskih vrednot nove ekonomije bi morala družina pou-
darjati dolžnost, zaupanje, zavezanost in skupni cilj. To so dolgo-
ročne vrline. Kratkoročni kapitalizem grozi, da bo razjedel tiste
lastnosti značaja, ki ljudi povezujejo med sabo in nam dajejo ob-
čutek osebne identitete.« (Sennett, 1998: 25)
V teh okoliščinah nam didaktična transformacija, ki jo omogoča di-
daktika etike, pomaga postaviti v ospredje posebne poteze posamezne teo-
rije, jih povezati z vsakdanjim izkustvom, jih primerjati z našimi moralnimi
intuicijami in preizkušati njihovo veljavnost. Pouk etike tako posredujejo
med abstraktno ravnijo posameznih teorije in vsakdanjim izkustvom po-
sameznika. S tem igrajo bistveno vlogo pri problematizaciji in aktualiza-
ciji filozofije/etike, pri čemer sta problematizacija in aktualizacija pogosto
dve plati istega procesa: nekaj naredimo sporno zato, da bi bolje razume-
li. Oboje, narediti tuje in narediti domače, pa prispeva k aktualizaciji, k po-
vezavi s subjektovim horizontom pomena. Martensov (2003) model treh
korakov (pri čemer je prvi korak raziskovanje izkustev dijakov, drugi ko-
rak vpeljava filozofske teorije ter tretji korak dialog s teorijo in vzpostavi-
tev lastnega stališča) je presplošen, da bi povedal več o tem, kako poteka
vsak izmed korakov. Na etičnem področju se zdi, da za pravi dialog s filo-
zofijo ne zadošča vpeljava filozofskih teorij/etik, temveč je potrebna vpelja-
va nekaterih splošnih elementov metaetike6, prav tako pa je koristna ločena
obravnava posameznih elementov filozofskih teorij. Tako jih je lažje pove-
zati z vsakdanjim izkustvom, čeprav s tem za nekaj časa izgubimo teoretski
okvir, v katerega so vpeti.
6 Metaetiko običajno opredelijo kot analizo moralnih pojmov, sodb in argumentov.
121
… Vendar njihovo vodilo “Nič ni dolgoročno!”, ki deluje na de-
lovnem mestu, ne deluje v osebnem življenju. Nič ni dolgoroč-
no je načelo, ki razjeda zaupanje, lojalnost in medsebojno zave-
zanost. Ravnanje, ki daje uspeh na delovnem mestu, ne pomaga
dosti, ko gre za starševsko vlogo zgleda svojim otrokom. Namesto
kameleonskih vrednot nove ekonomije bi morala družina pou-
darjati dolžnost, zaupanje, zavezanost in skupni cilj. To so dolgo-
ročne vrline. Kratkoročni kapitalizem grozi, da bo razjedel tiste
lastnosti značaja, ki ljudi povezujejo med sabo in nam dajejo ob-
čutek osebne identitete.« (Sennett, 1998: 25)
V teh okoliščinah nam didaktična transformacija, ki jo omogoča di-
daktika etike, pomaga postaviti v ospredje posebne poteze posamezne teo-
rije, jih povezati z vsakdanjim izkustvom, jih primerjati z našimi moralnimi
intuicijami in preizkušati njihovo veljavnost. Pouk etike tako posredujejo
med abstraktno ravnijo posameznih teorije in vsakdanjim izkustvom po-
sameznika. S tem igrajo bistveno vlogo pri problematizaciji in aktualiza-
ciji filozofije/etike, pri čemer sta problematizacija in aktualizacija pogosto
dve plati istega procesa: nekaj naredimo sporno zato, da bi bolje razume-
li. Oboje, narediti tuje in narediti domače, pa prispeva k aktualizaciji, k po-
vezavi s subjektovim horizontom pomena. Martensov (2003) model treh
korakov (pri čemer je prvi korak raziskovanje izkustev dijakov, drugi ko-
rak vpeljava filozofske teorije ter tretji korak dialog s teorijo in vzpostavi-
tev lastnega stališča) je presplošen, da bi povedal več o tem, kako poteka
vsak izmed korakov. Na etičnem področju se zdi, da za pravi dialog s filo-
zofijo ne zadošča vpeljava filozofskih teorij/etik, temveč je potrebna vpelja-
va nekaterih splošnih elementov metaetike6, prav tako pa je koristna ločena
obravnava posameznih elementov filozofskih teorij. Tako jih je lažje pove-
zati z vsakdanjim izkustvom, čeprav s tem za nekaj časa izgubimo teoretski
okvir, v katerega so vpeti.
6 Metaetiko običajno opredelijo kot analizo moralnih pojmov, sodb in argumentov.
121
