Page 116 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 116
prispevki k didaktiki filozofije/etike
stopnji se zaveda skupnih pričakovanj, različne zorne kote pa poveže z upo-
rabo zlatega pravila.
Stopnja družbe kot sistema: prav je, kar ustreza konvencijam, zlasti tis-
tim, ki imajo status zakona. Vodilo delovanja je želja, da se ohrani sistem
kot celota. Na tej stopnji so interpersonalni motivi že ločeni od zornega
kota družbe kot celote. Osebe zavzamejo zorni kot sistema, ki določa pra-
vila in vloge.
Stopnja pravic in družbene pogodbe oziroma koristnosti: prav je, kar
spodbuja splošno blaginjo, tudi če to pomeni kršenje zakonov. Vselej pa
je treba podpirati nekatere vrednote, denimo življenje. Vodilo delovanja
je spoštovanje zakonov, a tudi želja, da ti delujejo v pride blaginje celote.
Perspektiva posameznika je zavest o vrednotah in pravicah, ki so bolj po-
membne od družbene pogodbe.
Stopnja univerzalnih etičnih načel: prav pomeni ravnati v skladu s pra-
vili, ki bi jih bili pripravljeni sprejeti kot splošne zakone. Gre za načela uni-
verzalne pravičnosti, za spoštovanje človekovega dostojanstva. Vodilo de-
lovanja je vera v veljavnost univerzalnih moralnih načel. Posameznik sledi
Kantovemu vodilo, da je osebo treba vselej obravnavati kot cilj, nikdar zgolj
kot sredstvo.1
Naštete stopnje Kohlberg naprej razporedi na tri ravni, po dve stopnji
na vsako. Prvi dve stopnji predstavljata predkonvencionalno raven mišlje-
nja, tretja in četrta konvencionalno, zadnji dve stopnji pa postkonvencio-
nalno raven. Pri prvih štirih stopnjah je tudi očitno, da višja stopnja pome-
ni širšo pogled: na višji stopnji ko je subjekt, več perspektiv je vključeno v
njegov pogled.
Kohlbergovi raziskovanci so reševali več dilem, najbolj znana je
»Heinzeva dilema«. Heinzeva žena je na smrtni postelji, njeno edino upanje
je zdravilo, a zanj zahteva farmacevt veliko denarja. Izdelava zdravila stane
200 dolarjev, izumitelj pa ga prodaja po 2000 dolarjev. Heinzu uspe zbra-
ti le 1000 dolarjev in jih ponudi farmacevtu. Ko ta ponudbo zavrne, Heinz
predlaga, da ostanek plača pozneje. Farmacevt v to ne privoli. Heinz zač-
ne razmišljati o kraji zdravila. Vprašanje pa je: ali bi bilo to prav narediti?
Enajstletni Jake je odgovoril, da Heinz zdravilo mora ukrasti. Odgovor
je utemeljil takole: »Najprej, človeško življenje je vredno več kakor 1000 do-
larjev. Če farmacevt dobi le 1000 dolarjev, bo kljub temu preživel, če pa
Heinz zdravila ne ukrade, bo njegova žena umrla.«
1 Povzeto po Carter (1984) in Hersch (1980).
116
stopnji se zaveda skupnih pričakovanj, različne zorne kote pa poveže z upo-
rabo zlatega pravila.
Stopnja družbe kot sistema: prav je, kar ustreza konvencijam, zlasti tis-
tim, ki imajo status zakona. Vodilo delovanja je želja, da se ohrani sistem
kot celota. Na tej stopnji so interpersonalni motivi že ločeni od zornega
kota družbe kot celote. Osebe zavzamejo zorni kot sistema, ki določa pra-
vila in vloge.
Stopnja pravic in družbene pogodbe oziroma koristnosti: prav je, kar
spodbuja splošno blaginjo, tudi če to pomeni kršenje zakonov. Vselej pa
je treba podpirati nekatere vrednote, denimo življenje. Vodilo delovanja
je spoštovanje zakonov, a tudi želja, da ti delujejo v pride blaginje celote.
Perspektiva posameznika je zavest o vrednotah in pravicah, ki so bolj po-
membne od družbene pogodbe.
Stopnja univerzalnih etičnih načel: prav pomeni ravnati v skladu s pra-
vili, ki bi jih bili pripravljeni sprejeti kot splošne zakone. Gre za načela uni-
verzalne pravičnosti, za spoštovanje človekovega dostojanstva. Vodilo de-
lovanja je vera v veljavnost univerzalnih moralnih načel. Posameznik sledi
Kantovemu vodilo, da je osebo treba vselej obravnavati kot cilj, nikdar zgolj
kot sredstvo.1
Naštete stopnje Kohlberg naprej razporedi na tri ravni, po dve stopnji
na vsako. Prvi dve stopnji predstavljata predkonvencionalno raven mišlje-
nja, tretja in četrta konvencionalno, zadnji dve stopnji pa postkonvencio-
nalno raven. Pri prvih štirih stopnjah je tudi očitno, da višja stopnja pome-
ni širšo pogled: na višji stopnji ko je subjekt, več perspektiv je vključeno v
njegov pogled.
Kohlbergovi raziskovanci so reševali več dilem, najbolj znana je
»Heinzeva dilema«. Heinzeva žena je na smrtni postelji, njeno edino upanje
je zdravilo, a zanj zahteva farmacevt veliko denarja. Izdelava zdravila stane
200 dolarjev, izumitelj pa ga prodaja po 2000 dolarjev. Heinzu uspe zbra-
ti le 1000 dolarjev in jih ponudi farmacevtu. Ko ta ponudbo zavrne, Heinz
predlaga, da ostanek plača pozneje. Farmacevt v to ne privoli. Heinz zač-
ne razmišljati o kraji zdravila. Vprašanje pa je: ali bi bilo to prav narediti?
Enajstletni Jake je odgovoril, da Heinz zdravilo mora ukrasti. Odgovor
je utemeljil takole: »Najprej, človeško življenje je vredno več kakor 1000 do-
larjev. Če farmacevt dobi le 1000 dolarjev, bo kljub temu preživel, če pa
Heinz zdravila ne ukrade, bo njegova žena umrla.«
1 Povzeto po Carter (1984) in Hersch (1980).
116
