Page 117 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 117
etika skrbi in skrb za etiko
Amy, stara prav tako enajst let, ni bila prepričana, da je kraja prava re-
šitev: »Mislim, da je lahko še kaka druga možnost, denimo da si sposodi
denar ali prosi za posojilo ali kaj takega, toda ne sme ukrasti zdravila – pa
tudi njegova žena ne bi smela umreti … Če bi ukradel zdravilo, bi lahko re-
šil ženo, a potem bi morda moral v zapor in njegova žena bi spet zbolela, on
pa ji ne bi mogel pomagati in to ne bi bilo dobro. Tako bi se v resnici morali
nekako pogovoriti in najti kak način, kako priti do denarja.«2
Glede na Kohlbergovo lestvico je očitno, da se Amy giblje na tretji ra-
zvojni stopnji, Jake pa na četrti ali peti, toda ali res lahko rečemo, da je Amy
na nižji stopnji moralnega razvoja kakor Jake? Odgovor Carol Gilligan je,
da Amy in Jake razmišljata na dva različna načina. Amy je bolj pozorna do
konkretnih oseb in odnosov med njimi, medtem ko se Jake osredotoča na
abstraktna načela, kar ni nič čudnega, saj se ženske nasploh na moralne
probleme odzivajo na osnovi neposredne skrbi, prizadetosti in sočustvova-
nja, moški pa se raje opirajo na neosebna pravila.
Tako se zgodi pomemben premik.3 Tradicionalno se ženske upirajo
govorjenju, kako se ženske razlikujejo od moških. K temu jih je silil boj za
enakopravnost. Razlike med moškimi in ženskami so bile namreč samo-
dejno interpretirane kot opravičilo za diskriminacijo žensk. Boj proti dis-
kriminaciji je zato povezan z oporekanjem razlikam. Carol Gilligan radi-
kalno prelomi s tem načinom: zdaj ima boj proti krivični obravnavi obliko
opozarjanja na razlike. Ker Kohlberg ugotavlja moralni razvoj pretežno po
merilih moških, ženske ocenjuje neprimerno. Etično področje je zato treba
rekonceptualizirati tako, da bo upoštevana tudi ženska izkušnja.
To opozorilo na dvoje različnih pogledov na moralo je naletelo na velik
odziv in razvilo se je v samostojno področje, feministično etiko. Ta način
odpira seveda številna vprašanja, predvsem to, kako je etika skrbi, kakor jo
nekateri imenujejo, povezana z anatomskimi razlikami med spoloma ozi-
roma ali biološki moški res gledajo na moralo drugače od bioloških žensk.
V tem primeru bi šlo za »večno ženskost«, za posebno bistvo žensk, iz kate-
rega izhaja drugačna morala.
2 Povzeto po Rachels (1999).
3 Tu samo opozarjamo na pomembno temo, ki jo Gilliganova pušča ob strani, namreč
status empiričnih teorij morale (oziroma poskusov, ki poskušajo iz dejstev izpelja-
ti najstvo, če pritegnemo še Davida Huma). Se pravi status poskusov na osnovi em-
piričnih raziskav izpeljati univerzalne stopnje moralnega razvoja, da torej iz tega, da
obravnavani posamezniki tako ravnajo in se tako razvijajo, sklepamo, da bi morali
vsi tako ravnati oziroma se tako razvijati.
117
Amy, stara prav tako enajst let, ni bila prepričana, da je kraja prava re-
šitev: »Mislim, da je lahko še kaka druga možnost, denimo da si sposodi
denar ali prosi za posojilo ali kaj takega, toda ne sme ukrasti zdravila – pa
tudi njegova žena ne bi smela umreti … Če bi ukradel zdravilo, bi lahko re-
šil ženo, a potem bi morda moral v zapor in njegova žena bi spet zbolela, on
pa ji ne bi mogel pomagati in to ne bi bilo dobro. Tako bi se v resnici morali
nekako pogovoriti in najti kak način, kako priti do denarja.«2
Glede na Kohlbergovo lestvico je očitno, da se Amy giblje na tretji ra-
zvojni stopnji, Jake pa na četrti ali peti, toda ali res lahko rečemo, da je Amy
na nižji stopnji moralnega razvoja kakor Jake? Odgovor Carol Gilligan je,
da Amy in Jake razmišljata na dva različna načina. Amy je bolj pozorna do
konkretnih oseb in odnosov med njimi, medtem ko se Jake osredotoča na
abstraktna načela, kar ni nič čudnega, saj se ženske nasploh na moralne
probleme odzivajo na osnovi neposredne skrbi, prizadetosti in sočustvova-
nja, moški pa se raje opirajo na neosebna pravila.
Tako se zgodi pomemben premik.3 Tradicionalno se ženske upirajo
govorjenju, kako se ženske razlikujejo od moških. K temu jih je silil boj za
enakopravnost. Razlike med moškimi in ženskami so bile namreč samo-
dejno interpretirane kot opravičilo za diskriminacijo žensk. Boj proti dis-
kriminaciji je zato povezan z oporekanjem razlikam. Carol Gilligan radi-
kalno prelomi s tem načinom: zdaj ima boj proti krivični obravnavi obliko
opozarjanja na razlike. Ker Kohlberg ugotavlja moralni razvoj pretežno po
merilih moških, ženske ocenjuje neprimerno. Etično področje je zato treba
rekonceptualizirati tako, da bo upoštevana tudi ženska izkušnja.
To opozorilo na dvoje različnih pogledov na moralo je naletelo na velik
odziv in razvilo se je v samostojno področje, feministično etiko. Ta način
odpira seveda številna vprašanja, predvsem to, kako je etika skrbi, kakor jo
nekateri imenujejo, povezana z anatomskimi razlikami med spoloma ozi-
roma ali biološki moški res gledajo na moralo drugače od bioloških žensk.
V tem primeru bi šlo za »večno ženskost«, za posebno bistvo žensk, iz kate-
rega izhaja drugačna morala.
2 Povzeto po Rachels (1999).
3 Tu samo opozarjamo na pomembno temo, ki jo Gilliganova pušča ob strani, namreč
status empiričnih teorij morale (oziroma poskusov, ki poskušajo iz dejstev izpelja-
ti najstvo, če pritegnemo še Davida Huma). Se pravi status poskusov na osnovi em-
piričnih raziskav izpeljati univerzalne stopnje moralnega razvoja, da torej iz tega, da
obravnavani posamezniki tako ravnajo in se tako razvijajo, sklepamo, da bi morali
vsi tako ravnati oziroma se tako razvijati.
117
