Page 110 - Marjan Šimenc, Prispevki k didaktiki filozofije/etike. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 36
P. 110
prispevki k didaktiki filozofije/etike
tretji, ki razreši simbiozo z materjo, je »hkrati glasnik racionalnega sveta
pravil, zahtev, pozivov in zakonov.« (Ibid.: 42) Ti zakoni so racionalni in
univerzalni, veljajo tudi za samega očeta. Oče otroku končno pove, kaj se
od njega pričakuje. A potem je tudi jasno: »…da je otrokova podreditev av-
toriteti pomembnega Drugega nujne pogoj za njegov optimalen osebnostni
razvoj.« (Ibid.: 56)
»Otrok potrebuje podreditev avtoriteti pomembnega Drugega in
si jo je sposoben zagotoviti ne glede na to, ali si odrasli tega želi-
mo ali ne. (…) Ker je otrokova težnja po podrejanju pomembne-
mu Drugemu povezana z izvorno potrebo po varnosti, je podreja-
nje avtoriteti tako trdovratno in nevarno.« (Ibid.: 57)
Otrok ponotranji očetove zahteve, se pravi svet pravil, zahtev, zakona.
Otrok tako ponotranji raven, ki presega intersubjektivne odnose in napo-
tuje na družbenost, na simbolni red. Lahko bi rekli, da je to ponotranjenje
pogoj vse poznejše dialoškosti in racionalnosti. Ta heteronomnost je pogoj
poznejše avtonomije.
Podobna gesta velja za teoretika moralnega razvoja, Kohlberga.
Vpeljan je kot kritik manipulacije in ideoloških pritiskov. A četrta stopnja
moralnega razvoja je opredeljena kot »utrditev in ponotranjenje konvenci-
onalne morale z upoštevanjem družbenega sistema in vzpostavitvijo mo-
ralne (za)vesti. Na tej stopnji je poudarjena potreba po socialnem redu in
upoštevanju predpisov …« (Ibid.: 47) Četrta stopnja je tako bistveno za-
vezana ponotranjenju obstoječih družbenih pravil, obenem pa zanjo ve-
lja, »da je osnovna naloga institucionalnega vzgajanja na osnovni in srednji
stopnji šolanja, da pri večini dijakov učvrsti četrto stopnjo moralnega raz-
sojanja,saj bodo naslednji stopnji dosegle le redke odrasle osebe.« (Ibid.: 47)
Bistvo Kohlbergove teorije je sicer opredeljeno v opoziciji s prenašanjem:
»Bistvo moralne vzgoje ni v prenašanju uveljavljenih moralnih
norm, na katerih je utemeljena obstoječa kulture, temveč v pod-
pori tistih osebnih potencialov, ki otroku omogočajo vedno kom-
pleksnejše in kompetentnejše moralno razsojanje in delovanje
(…)« (Ibid.: 49) A stopnja, ki jo večina posameznikov doseže v
moralnem razvoju, je bistveno povezana z obstoječimi družbeni-
mi pravili. Chazan v navezavi na to pravi, da je za Kohlbergovo
teorijo značilna prav interakcija med posameznikom in družbo,
110
tretji, ki razreši simbiozo z materjo, je »hkrati glasnik racionalnega sveta
pravil, zahtev, pozivov in zakonov.« (Ibid.: 42) Ti zakoni so racionalni in
univerzalni, veljajo tudi za samega očeta. Oče otroku končno pove, kaj se
od njega pričakuje. A potem je tudi jasno: »…da je otrokova podreditev av-
toriteti pomembnega Drugega nujne pogoj za njegov optimalen osebnostni
razvoj.« (Ibid.: 56)
»Otrok potrebuje podreditev avtoriteti pomembnega Drugega in
si jo je sposoben zagotoviti ne glede na to, ali si odrasli tega želi-
mo ali ne. (…) Ker je otrokova težnja po podrejanju pomembne-
mu Drugemu povezana z izvorno potrebo po varnosti, je podreja-
nje avtoriteti tako trdovratno in nevarno.« (Ibid.: 57)
Otrok ponotranji očetove zahteve, se pravi svet pravil, zahtev, zakona.
Otrok tako ponotranji raven, ki presega intersubjektivne odnose in napo-
tuje na družbenost, na simbolni red. Lahko bi rekli, da je to ponotranjenje
pogoj vse poznejše dialoškosti in racionalnosti. Ta heteronomnost je pogoj
poznejše avtonomije.
Podobna gesta velja za teoretika moralnega razvoja, Kohlberga.
Vpeljan je kot kritik manipulacije in ideoloških pritiskov. A četrta stopnja
moralnega razvoja je opredeljena kot »utrditev in ponotranjenje konvenci-
onalne morale z upoštevanjem družbenega sistema in vzpostavitvijo mo-
ralne (za)vesti. Na tej stopnji je poudarjena potreba po socialnem redu in
upoštevanju predpisov …« (Ibid.: 47) Četrta stopnja je tako bistveno za-
vezana ponotranjenju obstoječih družbenih pravil, obenem pa zanjo ve-
lja, »da je osnovna naloga institucionalnega vzgajanja na osnovni in srednji
stopnji šolanja, da pri večini dijakov učvrsti četrto stopnjo moralnega raz-
sojanja,saj bodo naslednji stopnji dosegle le redke odrasle osebe.« (Ibid.: 47)
Bistvo Kohlbergove teorije je sicer opredeljeno v opoziciji s prenašanjem:
»Bistvo moralne vzgoje ni v prenašanju uveljavljenih moralnih
norm, na katerih je utemeljena obstoječa kulture, temveč v pod-
pori tistih osebnih potencialov, ki otroku omogočajo vedno kom-
pleksnejše in kompetentnejše moralno razsojanje in delovanje
(…)« (Ibid.: 49) A stopnja, ki jo večina posameznikov doseže v
moralnem razvoju, je bistveno povezana z obstoječimi družbeni-
mi pravili. Chazan v navezavi na to pravi, da je za Kohlbergovo
teorijo značilna prav interakcija med posameznikom in družbo,
110
