Page 403 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 403
atan Vinkler
Trubarjeva biblija
– med prevajanjem in pisanjem
Leta 1986 se je del srednjeveške učene societas sodobni zahodni kulturi razkril na
filmskem platnu. V gibljivih podobah filma Jeana-Jacquesa Annauda, ki je bil po-
snet po istoimenskem kultnem zgodovinskem romanu Umberta Eca – Ime rože.
Misteriozna zgodba s snovjo iz 14. stoletja in Seanom Conneryjem v glavni vlogi.
O umorih, meniškem življenju, ki bi mu komajda mogli pridati epitet svetostnega,
toda tudi o iskanju resnice s teološkega, filozofskega, filološkega in zgodovinskega
stališča. V enem od prizorov se tako na prižnico povzpne slepi menih Jorge –
upodobil ga je Fjodor Šaljapin ml., sin znamenitega ruskega basista z enakim ime-
nom –, ki svoje samostanske sobrate nagovori z naslednjimi besedami:
Po tej skupnosti /.../ se že dolgo plazi greh prevzetnosti. Toda kakšne prevze-
tnosti? Prevzetnosti oblasti v samostanu, ki je ločen od sveta? Gotovo ne. Pre-
vzetnosti bogastva? Bratje moji, preden je svet odmeval od dolgih prepirov o
uboštvu in lastnini, vse od časov našega ustanovitelja, tudi tedaj, ko smo ime-
li vse, nismo imeli ničesar, zakaj naše edino bogastvo je bilo vedno naše pra-
vilo, naša molitev in naše delo. Naše delo, delo našega reda in še posebej delo
tega samostana pa je med drugim – je v resnici predvsem – študij in varova-
nje znanja. Pravim varovanje, ne iskanje, zakaj znanju, ki je božanska stvar,
je lastno, da je popolno in ločeno od samega začetka, v popolnosti besede, ki
govori sebi sami. Pravim varovanje, ne iskanje, zakaj znanju, ki je človeška
stvar, je lastno, da se je dopolnilo in določilo v loku stoletij, ki sega od naukov
prerokov do tolmačenj cerkvenih očetov. V znanju ni napredka, ni obračanja
obdobij, marveč zgolj nenehno in vzvišeno posnemanje. Človeška zgodovina
koraka z neuničljivim gibanjem stvarjenja prek odrešenja proti triumfalni
403
Trubarjeva biblija
– med prevajanjem in pisanjem
Leta 1986 se je del srednjeveške učene societas sodobni zahodni kulturi razkril na
filmskem platnu. V gibljivih podobah filma Jeana-Jacquesa Annauda, ki je bil po-
snet po istoimenskem kultnem zgodovinskem romanu Umberta Eca – Ime rože.
Misteriozna zgodba s snovjo iz 14. stoletja in Seanom Conneryjem v glavni vlogi.
O umorih, meniškem življenju, ki bi mu komajda mogli pridati epitet svetostnega,
toda tudi o iskanju resnice s teološkega, filozofskega, filološkega in zgodovinskega
stališča. V enem od prizorov se tako na prižnico povzpne slepi menih Jorge –
upodobil ga je Fjodor Šaljapin ml., sin znamenitega ruskega basista z enakim ime-
nom –, ki svoje samostanske sobrate nagovori z naslednjimi besedami:
Po tej skupnosti /.../ se že dolgo plazi greh prevzetnosti. Toda kakšne prevze-
tnosti? Prevzetnosti oblasti v samostanu, ki je ločen od sveta? Gotovo ne. Pre-
vzetnosti bogastva? Bratje moji, preden je svet odmeval od dolgih prepirov o
uboštvu in lastnini, vse od časov našega ustanovitelja, tudi tedaj, ko smo ime-
li vse, nismo imeli ničesar, zakaj naše edino bogastvo je bilo vedno naše pra-
vilo, naša molitev in naše delo. Naše delo, delo našega reda in še posebej delo
tega samostana pa je med drugim – je v resnici predvsem – študij in varova-
nje znanja. Pravim varovanje, ne iskanje, zakaj znanju, ki je božanska stvar,
je lastno, da je popolno in ločeno od samega začetka, v popolnosti besede, ki
govori sebi sami. Pravim varovanje, ne iskanje, zakaj znanju, ki je človeška
stvar, je lastno, da se je dopolnilo in določilo v loku stoletij, ki sega od naukov
prerokov do tolmačenj cerkvenih očetov. V znanju ni napredka, ni obračanja
obdobij, marveč zgolj nenehno in vzvišeno posnemanje. Človeška zgodovina
koraka z neuničljivim gibanjem stvarjenja prek odrešenja proti triumfalni
403
