Page 321 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 321
42 450. Trubar je imel v mislih
pokol v Solunu leta 390, ko
Svetiga pav- je dal cesar Teodozij I. brez
LA PERVI LYST, PIS- sodnega procesa in brez
san h tim Tessaloniheriem. ozira na krivdo pobiti več ti
Od meista Tessalonica. soč solunskih meščanov
(cerkveni zgodovinar Teo
U meistu Tessalonica, katerimu zdai Salo- doret omenja številko 7000)
nik oli Salonih, eni Salnik pravio, leži v ti kot odgovor na upor. V sled
Macedonii, v Gerski deželi, katera se zdai njem so Solunčani ubili Teo
Albania imenuie. Ie enu staru, veliku mei- dozijevega magistra militi-
stu, per ni so ene zdrave toplyce. Le-tu um Botherika in več drugih
meistu ie Turek pred stu ossem inu dvaisseti leit po syli rimskih uradnikov zara
dobil, vse beneške žolnerie (tedai so tu meistu Benetki di dejstva, ker je dal cesar
imeili) inu purgarie pobil. V tim so poprei dosti bru- jev general zapreti nekega
mnih, vučenih inu svetih šcofov bilu, ty so čez papeže homoseksualnega vozni
v Rymu ostru pissali zavolo, kir so hoteli viši čez druge ka voza, ki je bil slavna oseb
šcoffe biti inu kir so tim fariem zakon prepovedali. V nost in je Botherika razžalil,
le-tim meistu ie ta Teodosius cessar iz nagliga serda pa ga slednji kljub glasnim
zavolo, kir so ty purgary bili eniga altmana ubyli, se- javnim protestom ni hotel
dem tavžent purgariev pustil umoriti. Zatu s. Ambrož izpustiti. Teodoret, Historia
ie tiga cessaria bil v pan polužil.450 V le-tu meistu ie s. ecclesiastica 5.17. Škof Am
Paul po Cristusevim roystvu v tim 49. leitu bil pryšal. brož Milanski je zato cesarju
Koku se ie nemu inu nega tovarišem v nim godilu, be- odrekel vstop v katedralo in
rite sami Act. 17.451 Zdai so v nim veliku Turkov inu Iu- pristop k obhajilu. Ambro
dov okuli styrinaist tavžent; ty Iudi imaio v nim 80 šul. ževo zadržanje v celi zadevi
odraža slednjega Pismo 51,
L ii Kersče- zlasti 51.3, iz leta 390, ki je
v celoti posvečeno pokolu
v Solunu. Ambroževa inter
vencija, ko milanski škof bra
ni cesarju Teodoziju stopiti
čez cerkveni prag, je postala
znana po platnu flamskega
baročnega slikarja Antoona
van Dycka Sveti Ambrož izže-
ne Teodozija iz Milanske kate-
drale (1619–1620).
451. Apd 17,5–8.
321
pokol v Solunu leta 390, ko
Svetiga pav- je dal cesar Teodozij I. brez
LA PERVI LYST, PIS- sodnega procesa in brez
san h tim Tessaloniheriem. ozira na krivdo pobiti več ti
Od meista Tessalonica. soč solunskih meščanov
(cerkveni zgodovinar Teo
U meistu Tessalonica, katerimu zdai Salo- doret omenja številko 7000)
nik oli Salonih, eni Salnik pravio, leži v ti kot odgovor na upor. V sled
Macedonii, v Gerski deželi, katera se zdai njem so Solunčani ubili Teo
Albania imenuie. Ie enu staru, veliku mei- dozijevega magistra militi-
stu, per ni so ene zdrave toplyce. Le-tu um Botherika in več drugih
meistu ie Turek pred stu ossem inu dvaisseti leit po syli rimskih uradnikov zara
dobil, vse beneške žolnerie (tedai so tu meistu Benetki di dejstva, ker je dal cesar
imeili) inu purgarie pobil. V tim so poprei dosti bru- jev general zapreti nekega
mnih, vučenih inu svetih šcofov bilu, ty so čez papeže homoseksualnega vozni
v Rymu ostru pissali zavolo, kir so hoteli viši čez druge ka voza, ki je bil slavna oseb
šcoffe biti inu kir so tim fariem zakon prepovedali. V nost in je Botherika razžalil,
le-tim meistu ie ta Teodosius cessar iz nagliga serda pa ga slednji kljub glasnim
zavolo, kir so ty purgary bili eniga altmana ubyli, se- javnim protestom ni hotel
dem tavžent purgariev pustil umoriti. Zatu s. Ambrož izpustiti. Teodoret, Historia
ie tiga cessaria bil v pan polužil.450 V le-tu meistu ie s. ecclesiastica 5.17. Škof Am
Paul po Cristusevim roystvu v tim 49. leitu bil pryšal. brož Milanski je zato cesarju
Koku se ie nemu inu nega tovarišem v nim godilu, be- odrekel vstop v katedralo in
rite sami Act. 17.451 Zdai so v nim veliku Turkov inu Iu- pristop k obhajilu. Ambro
dov okuli styrinaist tavžent; ty Iudi imaio v nim 80 šul. ževo zadržanje v celi zadevi
odraža slednjega Pismo 51,
L ii Kersče- zlasti 51.3, iz leta 390, ki je
v celoti posvečeno pokolu
v Solunu. Ambroževa inter
vencija, ko milanski škof bra
ni cesarju Teodoziju stopiti
čez cerkveni prag, je postala
znana po platnu flamskega
baročnega slikarja Antoona
van Dycka Sveti Ambrož izže-
ne Teodozija iz Milanske kate-
drale (1619–1620).
451. Apd 17,5–8.
321
