Page 87 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 87
retorični elementi pedagoškega diskurza
a) »Nepravilni glagoli = Irregular Verbs« – Učenje na pamet, a ne
boli prehudo
b) Nepravilni glagoli v angleščini so nekakšne izjeme, neobičajne
posebnosti, neprijetno presenečenje, saj svojih oblik za »Past« in
»Past Participle« ne tvorijo tako kot ostali glagoli – zgolj s prepro-
stim dodajanjem končnice »-ed«.
c) Nepravilni glagoli so – za marsikoga od nas – zato tisto zoprno
poglavje angleške slovnice, ki se ga pač moramo naučiti na pamet.
č) Znanje nepravilnih glagolov pa je zelo uporabno, saj je podlaga
tvorjenju časov in trpnikov.
d) Na srečo – nobena juha ni tako vroča, kot se skuha – nepravilni
glagoli v angleščini ne tvorijo tako velike skupine glagolov kot v
nekaterih drugih jezikih in vam posledično ne bi smeli povzročati
večjih težav.
ANALIZA
V izvirnem besedilu (1) lahko opazimo neko značilnost v ubesedo-
vanju, in sicer gre za poliptoton ali ponavljanje iste besede/besedne zve-
ze v različnih sklonih (tj. trikrat se pojavi besedna zveza nepravilni glago-
li, enkrat nepravilnih glagolov). Z vidika dodajanja bi bila ponovna uporaba
te strategije lahko problematična v smislu pretiravanja, zato so uporablje-
ni nekateri drugi principi: a) dodajanje prirednih členov (asindeton), hkra-
ti b) s stopnjevanjem (klimaks) čustvene zaznamovanosti (nekakšne izjeme
– nevtralna raba, neobičajne posebnosti – čustveno zaznamovana raba, ne-
prijetno presenečenje – izrazito negativno čustveno zaznamovana raba), c)
parenteze v obliki sintaktične enote (za marsikoga od nas – predmet) in na-
kazanih maksim ter znanih sentenc, ki povzemajo povedano (tj. v naslovu
dodan podnaslov kot poantiran povzetek: Učenje na pamet, a ne boli pre-
hudo; duhovito pojasnilo srečnih okoliščin problema: nobena juha ni tako
vroča, kot se skuha), č) dodajanje epitetonov (neobičajne posebnosti, nepri-
jetno presenečenje, preprosto dodajanje, zoprno poglavje) in d) primerjave
(kot v nekaterih drugih jezikih). Učinek tako spremenjenega besedila, poleg
na prvi pogled očitne slikovitosti, je v poskusu vzpostavitve neposredne-
ga stika s poslušalci (bralci). Govorec v vseh delih izpostavlja sporno točko
predmeta (tj. problem učenja na pamet), a skuša zlasti s pomočjo čustvene
ubeseditve problem prikazati kot rešljiv za tisti del poslušalcev, ki so učenju
na pamet posebej nenaklonjeni.
87
a) »Nepravilni glagoli = Irregular Verbs« – Učenje na pamet, a ne
boli prehudo
b) Nepravilni glagoli v angleščini so nekakšne izjeme, neobičajne
posebnosti, neprijetno presenečenje, saj svojih oblik za »Past« in
»Past Participle« ne tvorijo tako kot ostali glagoli – zgolj s prepro-
stim dodajanjem končnice »-ed«.
c) Nepravilni glagoli so – za marsikoga od nas – zato tisto zoprno
poglavje angleške slovnice, ki se ga pač moramo naučiti na pamet.
č) Znanje nepravilnih glagolov pa je zelo uporabno, saj je podlaga
tvorjenju časov in trpnikov.
d) Na srečo – nobena juha ni tako vroča, kot se skuha – nepravilni
glagoli v angleščini ne tvorijo tako velike skupine glagolov kot v
nekaterih drugih jezikih in vam posledično ne bi smeli povzročati
večjih težav.
ANALIZA
V izvirnem besedilu (1) lahko opazimo neko značilnost v ubesedo-
vanju, in sicer gre za poliptoton ali ponavljanje iste besede/besedne zve-
ze v različnih sklonih (tj. trikrat se pojavi besedna zveza nepravilni glago-
li, enkrat nepravilnih glagolov). Z vidika dodajanja bi bila ponovna uporaba
te strategije lahko problematična v smislu pretiravanja, zato so uporablje-
ni nekateri drugi principi: a) dodajanje prirednih členov (asindeton), hkra-
ti b) s stopnjevanjem (klimaks) čustvene zaznamovanosti (nekakšne izjeme
– nevtralna raba, neobičajne posebnosti – čustveno zaznamovana raba, ne-
prijetno presenečenje – izrazito negativno čustveno zaznamovana raba), c)
parenteze v obliki sintaktične enote (za marsikoga od nas – predmet) in na-
kazanih maksim ter znanih sentenc, ki povzemajo povedano (tj. v naslovu
dodan podnaslov kot poantiran povzetek: Učenje na pamet, a ne boli pre-
hudo; duhovito pojasnilo srečnih okoliščin problema: nobena juha ni tako
vroča, kot se skuha), č) dodajanje epitetonov (neobičajne posebnosti, nepri-
jetno presenečenje, preprosto dodajanje, zoprno poglavje) in d) primerjave
(kot v nekaterih drugih jezikih). Učinek tako spremenjenega besedila, poleg
na prvi pogled očitne slikovitosti, je v poskusu vzpostavitve neposredne-
ga stika s poslušalci (bralci). Govorec v vseh delih izpostavlja sporno točko
predmeta (tj. problem učenja na pamet), a skuša zlasti s pomočjo čustvene
ubeseditve problem prikazati kot rešljiv za tisti del poslušalcev, ki so učenju
na pamet posebej nenaklonjeni.
87
