Page 55 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 55
retorični elementi pedagoškega diskurza
in izražanje osnovnih informacij mogoče uspešno kombinirati s sodobni-
mi različicami.36 V čem je torej prednost obvladovanja temeljnih strategij
kritičnega mišljenja in kako je to povezano s pedagoškim diskurzom?
Bistvena lastnost posameznikov, ki te strategije obvladujejo, je namreč
ta, da si v procesu učenja ali reševanju posameznega primera znajo na po-
sameznih stopnjah samostojno zastavljati ustrezna/primerna vprašanja.
Vedo, katero informacijo potrebujejo na vsaki stopnji pri doseganju cilja,
pa naj bo to pri pripravi predavanja, pripravi prispevka za diskusijo, pisa-
nju članka ali učenju za izpit. Uporaba tovrstnih strategij v vsakdanji šol-
ski praksi zato lahko prinese predvsem naslednje prednosti: učinkovitejše
učenje, kritičnejše in s tem jasnejše razmišljanje, uspešnejše napredovanje
h kompleksnejšim vprašanjem in temam, izboljšanje drugih miselnih stra-
tegij in spretnejše reševanje problemov.
A v pedagoškem procesu ima zelo pomembno vlogo tudi sposobnost
razumevanja in opredelitve snovi oz. predmeta (tako na konkretni kot ab-
straktni ravni). Obvladovanje strategij kritičnega mišljenja v tem kontekstu
omogoča jasno in usmerjeno razmišljanje. Kajti skozi uspešno pridobiva-
nje informacij predmet/snov prepoznamo, ga sooblikujemo in razumemo
do te mere, da o njem sploh lahko začnemo razmišljati. Dobro zastavljena
vprašanja o predmetu/temi nam omogočajo kritično selekcioniranje po-
datkov, ki jih potrebujemo, in so podlaga za kvalitetno in celovito obrav-
navo teme, posledično torej tudi za uspešno učenje. Ena takih strategij je
metoda TRON, ki so jo v svoji knjigi Critical Thinking: Building the Basics
razvili Smith, Knudsvig in Walter (1998).37
Strategija TRON: tema, razred, opis, namembnost
Temeljna strategija kritičnega mišljenja (TRON) pride najučinkoviteje do
izraza v tistih delih učne ure, ko se osredinjamo na poglobljeno razumeva-
nje določene učne snovi, npr. pri razlagi novih znanj, kritičnem presojanju
36 Retorično-filozofski intstrumentarij tehnik in strategij mišljenja, govorjenja, pisanja,
ki je nastal v antiki, predstavlja osnovo, na kateri so nastale vse kasnejše različice.
37 Akronim se v angleščini glasi TCDR (topic, class, description, relevance). Za ilustracijo
možnega povezovanja med klasičnimi retoričnimi strategijami in sodobnejšimi
različicami kritičnega mišljenja predstavljamo le eno od številnih strategij, ki jih je
mogoče uporabiti. Klasična teorija o stasis in TRON sta si podobni v hierahičnosti
obravnave teme in ju je kot taki mogoče uporabiti skupaj, a pri tem velja seveda
premisliti, kaj kombinirati in zakaj – kar nujno predpostavlja dobro poznavanje obeh
področij, tako retorike kot kritičnega mišljenja. Nabor drugih strategij kritičnega
mišljenja v slovenščini je mogoče najti tudi v Rupnik Vec in Kompare, 2006, ter
Kompare in Rupnik Vec, 2016.
55
in izražanje osnovnih informacij mogoče uspešno kombinirati s sodobni-
mi različicami.36 V čem je torej prednost obvladovanja temeljnih strategij
kritičnega mišljenja in kako je to povezano s pedagoškim diskurzom?
Bistvena lastnost posameznikov, ki te strategije obvladujejo, je namreč
ta, da si v procesu učenja ali reševanju posameznega primera znajo na po-
sameznih stopnjah samostojno zastavljati ustrezna/primerna vprašanja.
Vedo, katero informacijo potrebujejo na vsaki stopnji pri doseganju cilja,
pa naj bo to pri pripravi predavanja, pripravi prispevka za diskusijo, pisa-
nju članka ali učenju za izpit. Uporaba tovrstnih strategij v vsakdanji šol-
ski praksi zato lahko prinese predvsem naslednje prednosti: učinkovitejše
učenje, kritičnejše in s tem jasnejše razmišljanje, uspešnejše napredovanje
h kompleksnejšim vprašanjem in temam, izboljšanje drugih miselnih stra-
tegij in spretnejše reševanje problemov.
A v pedagoškem procesu ima zelo pomembno vlogo tudi sposobnost
razumevanja in opredelitve snovi oz. predmeta (tako na konkretni kot ab-
straktni ravni). Obvladovanje strategij kritičnega mišljenja v tem kontekstu
omogoča jasno in usmerjeno razmišljanje. Kajti skozi uspešno pridobiva-
nje informacij predmet/snov prepoznamo, ga sooblikujemo in razumemo
do te mere, da o njem sploh lahko začnemo razmišljati. Dobro zastavljena
vprašanja o predmetu/temi nam omogočajo kritično selekcioniranje po-
datkov, ki jih potrebujemo, in so podlaga za kvalitetno in celovito obrav-
navo teme, posledično torej tudi za uspešno učenje. Ena takih strategij je
metoda TRON, ki so jo v svoji knjigi Critical Thinking: Building the Basics
razvili Smith, Knudsvig in Walter (1998).37
Strategija TRON: tema, razred, opis, namembnost
Temeljna strategija kritičnega mišljenja (TRON) pride najučinkoviteje do
izraza v tistih delih učne ure, ko se osredinjamo na poglobljeno razumeva-
nje določene učne snovi, npr. pri razlagi novih znanj, kritičnem presojanju
36 Retorično-filozofski intstrumentarij tehnik in strategij mišljenja, govorjenja, pisanja,
ki je nastal v antiki, predstavlja osnovo, na kateri so nastale vse kasnejše različice.
37 Akronim se v angleščini glasi TCDR (topic, class, description, relevance). Za ilustracijo
možnega povezovanja med klasičnimi retoričnimi strategijami in sodobnejšimi
različicami kritičnega mišljenja predstavljamo le eno od številnih strategij, ki jih je
mogoče uporabiti. Klasična teorija o stasis in TRON sta si podobni v hierahičnosti
obravnave teme in ju je kot taki mogoče uporabiti skupaj, a pri tem velja seveda
premisliti, kaj kombinirati in zakaj – kar nujno predpostavlja dobro poznavanje obeh
področij, tako retorike kot kritičnega mišljenja. Nabor drugih strategij kritičnega
mišljenja v slovenščini je mogoče najti tudi v Rupnik Vec in Kompare, 2006, ter
Kompare in Rupnik Vec, 2016.
55
