Page 50 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza

ZADEVA: »Vzel si moj avto!«

4. Problem 4 (sporno je mesto/primernost razprave) → A (Trditev 4):
»O tem se želim pogovoriti tukaj in zdaj.«

→ B: »Lahko me
tožiš, pa bova na sodišču razpravljala o tem!«

Zlasti v retorično-argumentativni analizi kompleksnejših besedil ali
govorov je včasih zgolj s pomočjo izhodiščnih vprašanj težje določiti, za ka-
tero raven spornosti gre pri obravnavi neke tematike oz. ali je tema/pred-
met obravnavan kot sporen celo na več ravneh. Za lažjo določitev ravni
sporne točke kakor tudi njihovega števila si zato lahko pomagamo tudi s
podvprašanji:

- Možna vprašanja o verjetnosti problema/dogodka:
Ali obstaja? Ali je resnično?
Od kod izhaja? Kako se je pričelo?
Zakaj se je zgodilo?
Ali ga je mogoče spremeniti?

- Možna vprašanja o definiciji problema/dogodka:
Za kaj natanko pri problemu/dogodku gre?
Kateremu splošnejšemu rodu konkretno dejanje/problem pripada?
Kateri posamezni deli ga sestavljajo in kako se med seboj povezujejo?

- Možna vprašanja o kvaliteti problema/dogodka:
- (preprosta) Ali gre za dobro ali slabo stvar?

Ali ji velja slediti ali se ji izogibati?

Ali je pravilna ali napačna?
Ali je častna ali nečastna? ...

- (primerjalna) Ali gre za boljše ali slabše dejanje/dogodek od ka-
kega drugega?....

- Možna vprašanja o primernosti:
Ali so formalne okoliščine ustrezne za razpravo o dejanju/proble-

mu (npr. govorci, čas, način, prostor ....)?
Ali je treba kaj storiti v zvezi z dejanjem/problemom?
Kaj je mogoče storiti v danih okoliščinah? Kaj bi bilo zaželeno storiti?

50