Page 53 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 53
retorični elementi pedagoškega diskurza
Kje (je to storil)?
Kdaj (je to storil)?
Zakaj (je to storil)?
Kako (je to storil)?
/S čigavo pomočjo/ (je to storil)? 32
Poskusimo s pomočjo mreže vprašanj izluščiti osnovno trditev iz
zgornjega besedila. V besedilu najprej poiščemo tista mesta (besede in be-
sedne zveze), ki predstavljajo odgovor na izbrano vprašanje. V naslednjem
koraku besede in besedne zveze povežemo v smiselno trditev, ki odraža v
besedilu vzpostavljena razmerja med njimi.
(2)
Kaj (se je zgodilo)? nujnost učenja nepravilnih glagolov na pamet
Kdo (je to storil)? »mi« (kdor se uči angleščino)
Kje (je to storil)? pouk/tečaj angleščine
Kdaj (je to storil)? v besedilu ni opredeljeno
Zakaj (je to storil)? znanje nepravilnih glagolov je uporabno
Kako (je to storil)? podlaga za tvorjenje časov in trpnikov
/S čigavo pomočjo/ (je to storil)? v besedilu ni opredeljeno
TRDITEV: Kdor se uči angleščino, se hote ali nehote mora nepra-
vilne glagole naučiti na pamet, ker to znanje lahko uporabi za tvor-
jenje časov in trpnikov.
Če pogledamo na podlagi vprašanj oblikovano trditev, vidimo, da
je morebitno argumentacijo treba iskati v smeri dokazovanja dobrih pla-
ti učenja na pamet v zvezi z nepravilnimi glagoli. Takšna mreža vprašanj je
prvo pomagalo, ki je sicer priročno, toda zgolj začasno.33 Kajti tudi na ravni
začetne identifikacije argumentov v besedilu je za kakršno koli tehtno ana-
lizo vse argumente treba obdelati z vidika teorije argumentacije. Če obr-
nemo »retorično perspektivo« iz analitične v sintetično, da bi torej prip-
ravljali govor, ki bi temeljil na podobni trditvi (tj. s sporno definicijo, zakaj
32 V latinščini se vprašalnice v obliki heksametra glasijo takole: quís, quid, ubí, quibus
aúxiliís, cur, quómodo, quándo.
33 Dodajmo še, da je sedmo vprašanje (S čigavo pomočjo?), ki obenem nedvoumno
kaže na prvotni izvor mreže, zares uporabno le v pravnem kontekstu, medtem ko se
v političnem ali hvalnem govoru redkeje pojavlja.
53
Kje (je to storil)?
Kdaj (je to storil)?
Zakaj (je to storil)?
Kako (je to storil)?
/S čigavo pomočjo/ (je to storil)? 32
Poskusimo s pomočjo mreže vprašanj izluščiti osnovno trditev iz
zgornjega besedila. V besedilu najprej poiščemo tista mesta (besede in be-
sedne zveze), ki predstavljajo odgovor na izbrano vprašanje. V naslednjem
koraku besede in besedne zveze povežemo v smiselno trditev, ki odraža v
besedilu vzpostavljena razmerja med njimi.
(2)
Kaj (se je zgodilo)? nujnost učenja nepravilnih glagolov na pamet
Kdo (je to storil)? »mi« (kdor se uči angleščino)
Kje (je to storil)? pouk/tečaj angleščine
Kdaj (je to storil)? v besedilu ni opredeljeno
Zakaj (je to storil)? znanje nepravilnih glagolov je uporabno
Kako (je to storil)? podlaga za tvorjenje časov in trpnikov
/S čigavo pomočjo/ (je to storil)? v besedilu ni opredeljeno
TRDITEV: Kdor se uči angleščino, se hote ali nehote mora nepra-
vilne glagole naučiti na pamet, ker to znanje lahko uporabi za tvor-
jenje časov in trpnikov.
Če pogledamo na podlagi vprašanj oblikovano trditev, vidimo, da
je morebitno argumentacijo treba iskati v smeri dokazovanja dobrih pla-
ti učenja na pamet v zvezi z nepravilnimi glagoli. Takšna mreža vprašanj je
prvo pomagalo, ki je sicer priročno, toda zgolj začasno.33 Kajti tudi na ravni
začetne identifikacije argumentov v besedilu je za kakršno koli tehtno ana-
lizo vse argumente treba obdelati z vidika teorije argumentacije. Če obr-
nemo »retorično perspektivo« iz analitične v sintetično, da bi torej prip-
ravljali govor, ki bi temeljil na podobni trditvi (tj. s sporno definicijo, zakaj
32 V latinščini se vprašalnice v obliki heksametra glasijo takole: quís, quid, ubí, quibus
aúxiliís, cur, quómodo, quándo.
33 Dodajmo še, da je sedmo vprašanje (S čigavo pomočjo?), ki obenem nedvoumno
kaže na prvotni izvor mreže, zares uporabno le v pravnem kontekstu, medtem ko se
v političnem ali hvalnem govoru redkeje pojavlja.
53
