Page 52 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 52
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
Kvaliteta: Kako resno (primerno) je dejanje? – SPORNA
Nepravilne glagole se je treba naučiti na pamet.
Primernost: Ali je to pravo mesto za razpravo o tem (točkah 1, 2,
3)? – v besedilu ni opredeljeno
Iz besedila kot sporna stasis/constitutio izstopa kvaliteta oz. opredeli-
tev resnosti problema. Kaj je tisto, kar je pri nepravilnih glagolih predsta-
vljeno kot sporno izhodišče, oz. ali gre za »dobro ali slabo stran« problema,
je nakazano v stavku, ki uspešno obvladovanje nepravilnih glagolov pove-
zuje z nujnostjo njihovega memoriranja – in sicer z vpeljavo členka 'pač',
ki v tem primeru nadomešča implicitno trditev (npr.: Pri angleščini je uče-
nje na pamet nujno, čeprav ni prijetno/zanimivo/zabavno/koristno/običaj-
no ipd.), s katero naj bi se »bralci« sprijaznili (tj. naj bi jo sprejeli). Dilemo
o sprejemljivosti učenja na pamet skušata odpraviti tudi navedena razloga,
ki opravičujeta nujnost »učenja nepravilnih glagolov na pamet«, in sicer, da
je rezultat učenja na pamet znanje glagolov, ki ima svoje koristi (je podla-
ga tvorjenju časov in trpnikov), in da postopek učenja na pamet lajša poseb-
na okoliščina v angleški slovnici, povezana z majhnim številom glagolov, ki
jih je treba usvojiti s pomočjo učenja na pamet (nepravilni glagoli v angleš-
čini ne tvorijo tako velike skupine glagolov).
Mreža sedmih vprašanj
Ko s pomočjo izhodiščnih vprašanj ugotovimo, »kaj se je zgodilo« (oz. kaj je
tisto, kar je v danih okoliščinah sporno), lahko iskanje oz. izbor argumen-
tov nadaljujemo s pomočjo »mreže sedmih vprašanj«, katere oblikovanje
nekateri prav tako pripisujejo že omenjenemu Hermagoru iz Temna in iz-
vira iz sodnega govorništva. Pomen splošne uporabe takšne mreže je v tem,
da s pomočjo niza osnovnih vprašanj o osebah, dejanjih, času, prostoru,
načinih in vzrokih ugotovimo konkretne okoliščine spornosti teme/pred-
meta govora, ki predstavljajo razlog za naš govor: kaj natanko se je zgodi-
lo, kdo je to storil, zakaj naj bi govorili, zakaj naj bi nekoga prepričevali, za-
kaj nekaj pisali. Povedano nekoliko drugače, s pomočjo sedmih osnovnih
vprašanj je mogoče identificirati argumente v sleherni situaciji za sleherno
stvar, ne da bi v tej točki morali že kaj vedeti o argumentiranju samem (nje-
govih principih in pravilih).
Kaj (se je zgodilo)?
Kdo (je to storil)?
52
Kvaliteta: Kako resno (primerno) je dejanje? – SPORNA
Nepravilne glagole se je treba naučiti na pamet.
Primernost: Ali je to pravo mesto za razpravo o tem (točkah 1, 2,
3)? – v besedilu ni opredeljeno
Iz besedila kot sporna stasis/constitutio izstopa kvaliteta oz. opredeli-
tev resnosti problema. Kaj je tisto, kar je pri nepravilnih glagolih predsta-
vljeno kot sporno izhodišče, oz. ali gre za »dobro ali slabo stran« problema,
je nakazano v stavku, ki uspešno obvladovanje nepravilnih glagolov pove-
zuje z nujnostjo njihovega memoriranja – in sicer z vpeljavo členka 'pač',
ki v tem primeru nadomešča implicitno trditev (npr.: Pri angleščini je uče-
nje na pamet nujno, čeprav ni prijetno/zanimivo/zabavno/koristno/običaj-
no ipd.), s katero naj bi se »bralci« sprijaznili (tj. naj bi jo sprejeli). Dilemo
o sprejemljivosti učenja na pamet skušata odpraviti tudi navedena razloga,
ki opravičujeta nujnost »učenja nepravilnih glagolov na pamet«, in sicer, da
je rezultat učenja na pamet znanje glagolov, ki ima svoje koristi (je podla-
ga tvorjenju časov in trpnikov), in da postopek učenja na pamet lajša poseb-
na okoliščina v angleški slovnici, povezana z majhnim številom glagolov, ki
jih je treba usvojiti s pomočjo učenja na pamet (nepravilni glagoli v angleš-
čini ne tvorijo tako velike skupine glagolov).
Mreža sedmih vprašanj
Ko s pomočjo izhodiščnih vprašanj ugotovimo, »kaj se je zgodilo« (oz. kaj je
tisto, kar je v danih okoliščinah sporno), lahko iskanje oz. izbor argumen-
tov nadaljujemo s pomočjo »mreže sedmih vprašanj«, katere oblikovanje
nekateri prav tako pripisujejo že omenjenemu Hermagoru iz Temna in iz-
vira iz sodnega govorništva. Pomen splošne uporabe takšne mreže je v tem,
da s pomočjo niza osnovnih vprašanj o osebah, dejanjih, času, prostoru,
načinih in vzrokih ugotovimo konkretne okoliščine spornosti teme/pred-
meta govora, ki predstavljajo razlog za naš govor: kaj natanko se je zgodi-
lo, kdo je to storil, zakaj naj bi govorili, zakaj naj bi nekoga prepričevali, za-
kaj nekaj pisali. Povedano nekoliko drugače, s pomočjo sedmih osnovnih
vprašanj je mogoče identificirati argumente v sleherni situaciji za sleherno
stvar, ne da bi v tej točki morali že kaj vedeti o argumentiranju samem (nje-
govih principih in pravilih).
Kaj (se je zgodilo)?
Kdo (je to storil)?
52
