Page 49 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

retorični elementi pedagoškega diskurza

Proces lahko ponazorimo tudi v grafični obliki. Oštevilčeni problemi
(problem 1, problem 2 itd.) označujejo spornost zadeve na različnih ravneh
(dejstvo, definicija, kvaliteta, primernost), medtem ko puščice prikazujejo
potek procesa, v katerem se govorec in sogovorec sporazumeta o rešitvi (tr-
ditev 1, trditev 2 itd.).

Pot k (sporazumni) rešitvi: KAJ JE SPORNO/PROBLEM V ZADEVI?

Spor → Rešitev/odločitev

> =

Problem 1 g dejstvo g Trditev 1

Problem 2 g definicija g Trditev 2

Problem 3 g kvaliteta g Trditev 3

Problem 4 g primernost g Trditev 4

In še s konkretnim primerom možnih različic spornosti v razgovoru
med govorcem A in govorcem B, ko prvi zjutraj presenečeno ugotovi, da je
njegov avto parkiran na B-jevem dovozu:

ZADEVA: »Vzel si moj avto!«

1. Problem 1 (sporno je dejstvo) → A (Trditev 1): »Odgovoren si za iz-
ginotje mojega avtomobila.«

→ B: »Ne, tvojega avta sploh nikoli ni-
sem imel v posesti!«

ZADEVA: »Vzel si moj avto!«

2. Problem 2 (sporna je definicija) → A (Trditev 2): »Avto si mi
ukradel.«

→ B: »Ne, samo sposodil sem si
ga!«

ZADEVA: »Vzel si moj avto!«

3. Problem 3 (sporna je kvaliteta) → A (Trditev 3): »Tvoja kraja moje-
ga avtombila je nesprejemljiva.«

→ B: »Ja, ampak če ga ne bi, bi ga za-
sul sneg s strehe in ga poškodoval!«

49