Page 43 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 43
retorični elementi pedagoškega diskurza
spreminjajočih se komunikacijskih vlog).22 Zavedanje, da gre pri uresni-
čevanju učnega pogovora pravzaprav za vrsto javnega govora, govori v
prid uporabi retoričnega pristopa. Uporaba koncepta petih opravil govor-
cu (učitelju ali učencu) omogoča namreč celovito načrtovanje njegove iz-
vedbe in analizo, obenem pa tudi poznavanje in razumevanje posameznih
tehnik in pristopov, ki znotraj procesa opredeljujejo vsakega od postop-
kov.23 Spomnimo še na poznano in aktualno tehniko miselnih vzorcev, ki
se pogosto uporablja kot učna strategija. Upoštevajoč retorični okvir bi jo
na prvi pogled uvrstili v četrto opravilo (tj. pomnjenje), med mnemoteh-
nična sredstva, s pomočjo katerih lahko uspešneje pomnimo učno snov oz.
poljubno že ustvarjeno vsebino. To seveda drži, a miselni vzorec lahko ra-
zumemo in uporabljamo tudi kot vizualizirano podobo celotnega postopka
govornikovih opravil, torej kot neposredni rezultat iskanja, izbire in razvr-
ščanja argumentov, ki jih za dano situacijo ustrezno prebesedimo, pomni-
mo in izvedemo. Pri tem je treba poudariti, da je tehnika miselnih vzorcev
izrazito individualna (tj. vsaka asociativna mreža, ki z njeno pomočjo nas-
tane, je lastna in blizu le tistemu, ki jo je ustvaril) in kot princip organizi-
ranja vsebin (tj. prostorsko-grafična shema proti linearnemu ali drugemu
načinu povzemanja) vsem ljudem preprosto ne ustreza, zato je ni mogoče
prenašati v razred kot edino tehniko oz. obvezujoč način ponazarjanja in
pomnjenja informacij.
V zvezi z ubesedovanjem (tj. tretjim govornikovim opravilom), velja
omeniti, da se retoriki v obstoječem šolskem sistemu posveča celo nepo-
sredna pozornost, in sicer v okviru literature in stilistike. Slednje je rezul-
tat zgodovinske okoliščine, da je retorika postala spretnost estetiziranega
govorjenja in je bila v skrajni obliki zreducirana na katalog literarnega iz-
razja. A kot smo omenili že v uvodnem delu, je vse od začetka 20. stole-
tja ta pogled na retoriko presežen tako v teoretskem smislu kot tudi v ra-
zumevanju njenega družbenega dometa. Če torej v pedagoškem procesu
učenci retorične spretnosti spoznavajo predvsem prek umetniških besedil
in literarnih jezikovnih konvencij (tj. literarnih figur), ne pa v obliki stil-
ske pestrosti in funkcionalnosti vsakdanjega (pa tudi znanstvenega) govo-
ra, potem ne le, da vzdržujemo napačno predstavo o retoriki kot zaprašeni
22 Prim. Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009.
23 Znotraj funkcij posameznih opravil je seveda mogoče uporabiti tudi teoretsko
ustrezno utemeljene sodobne tehnike, ki jih najdemo pod imeni kritično mišljenje,
ustvarjalno pisanje in javno nastopanje ipd. A je treba še enkrat opozoriti, da je
nekritična in šablonska uporaba tehnik, vzetih iz konteksta, in brez temeljne (že v
antiki prepoznane) ideje o potrebni širini znanja lahko celo škodljiva.
43
spreminjajočih se komunikacijskih vlog).22 Zavedanje, da gre pri uresni-
čevanju učnega pogovora pravzaprav za vrsto javnega govora, govori v
prid uporabi retoričnega pristopa. Uporaba koncepta petih opravil govor-
cu (učitelju ali učencu) omogoča namreč celovito načrtovanje njegove iz-
vedbe in analizo, obenem pa tudi poznavanje in razumevanje posameznih
tehnik in pristopov, ki znotraj procesa opredeljujejo vsakega od postop-
kov.23 Spomnimo še na poznano in aktualno tehniko miselnih vzorcev, ki
se pogosto uporablja kot učna strategija. Upoštevajoč retorični okvir bi jo
na prvi pogled uvrstili v četrto opravilo (tj. pomnjenje), med mnemoteh-
nična sredstva, s pomočjo katerih lahko uspešneje pomnimo učno snov oz.
poljubno že ustvarjeno vsebino. To seveda drži, a miselni vzorec lahko ra-
zumemo in uporabljamo tudi kot vizualizirano podobo celotnega postopka
govornikovih opravil, torej kot neposredni rezultat iskanja, izbire in razvr-
ščanja argumentov, ki jih za dano situacijo ustrezno prebesedimo, pomni-
mo in izvedemo. Pri tem je treba poudariti, da je tehnika miselnih vzorcev
izrazito individualna (tj. vsaka asociativna mreža, ki z njeno pomočjo nas-
tane, je lastna in blizu le tistemu, ki jo je ustvaril) in kot princip organizi-
ranja vsebin (tj. prostorsko-grafična shema proti linearnemu ali drugemu
načinu povzemanja) vsem ljudem preprosto ne ustreza, zato je ni mogoče
prenašati v razred kot edino tehniko oz. obvezujoč način ponazarjanja in
pomnjenja informacij.
V zvezi z ubesedovanjem (tj. tretjim govornikovim opravilom), velja
omeniti, da se retoriki v obstoječem šolskem sistemu posveča celo nepo-
sredna pozornost, in sicer v okviru literature in stilistike. Slednje je rezul-
tat zgodovinske okoliščine, da je retorika postala spretnost estetiziranega
govorjenja in je bila v skrajni obliki zreducirana na katalog literarnega iz-
razja. A kot smo omenili že v uvodnem delu, je vse od začetka 20. stole-
tja ta pogled na retoriko presežen tako v teoretskem smislu kot tudi v ra-
zumevanju njenega družbenega dometa. Če torej v pedagoškem procesu
učenci retorične spretnosti spoznavajo predvsem prek umetniških besedil
in literarnih jezikovnih konvencij (tj. literarnih figur), ne pa v obliki stil-
ske pestrosti in funkcionalnosti vsakdanjega (pa tudi znanstvenega) govo-
ra, potem ne le, da vzdržujemo napačno predstavo o retoriki kot zaprašeni
22 Prim. Marentič Požarnik in Plut Pregelj, 2009.
23 Znotraj funkcij posameznih opravil je seveda mogoče uporabiti tudi teoretsko
ustrezno utemeljene sodobne tehnike, ki jih najdemo pod imeni kritično mišljenje,
ustvarjalno pisanje in javno nastopanje ipd. A je treba še enkrat opozoriti, da je
nekritična in šablonska uporaba tehnik, vzetih iz konteksta, in brez temeljne (že v
antiki prepoznane) ideje o potrebni širini znanja lahko celo škodljiva.
43
