Page 41 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

retorični elementi pedagoškega diskurza

Govornikova Retorične strategije Retorična funkcija Aktivnost
opravila
Govorniške vrline Preoblikovanje besedi- Zapis govora v celoti.
PREBESEDITEV (virtutes dicendi): la v skladu z retorično
ARGUMENTOV - jezikovna pravilnost situacijo; upoštevanje
(ELOCUTIO) (latinitas), kriterijev pravilnos-
- jasnost (perspicuitas), ti, primernosti, jasnos-
POMNJENJE - primernost (aptum), ti in jedrnatosti izra-
ARGUMENTOV - ukrasnost (ornatus), žanja, izbor ustreznih
(MEMORIA) - jedrnatost (brevitas). ubesedovalnih strate-
Vrste sloga (genera elo- gij okrasa (npr. tropov
PREDSTAVITEV cutionis): in figur).
ARGUMENTOV - nizki slog (genus hu-
(ACTIO) mile), Morebitna celovita
- srednji slog (genus uskladitev besedila s
medium), specifičnimi slogovni-
- visoki slog (genus mi značilnostmi znot-
grande). raj posamezne slogov-
Tehnike pomnjenja: ne ravni.
- kraji (loci);
- miselni vzorci (mind Izbor (govorcu) naju-
mapping). streznejše tehnike
pomnjenja. Zapis govora v obliki
Verbalna in neverbalna Adaptacija in prenos mnemotehnične she-
sredstva: govora/besedila v mne- me.
- glas in objezikovni
znaki, motehnično shemo.
- mimika obraza,
- očesni stik, Oris/ozaveščenje te-
- kretnje rok, meljnih značilnos-
- gibanje, ti izvedbe govora in
- drža telesa, ključnih posebnosti na-
- telesna bližina, stopanja glede na reto- Urjenje v izvedbi.
- telesni stik,
- prostor. rično situacijo. Zaznamki v besedilu/
Analiza zapisanega be- shemi za pomnjenje o
sedila z vidika poseb- morebitnih neverbal-
nosti njegove izvedbe: nih posebnostih.
vključitev glasovno-
-slušnih in telesno-
-vidnih elementov v be-
sedilo.

Iz retorične mreže, kot smo jo predstavili do sedaj, je razvidno, da prav
vse naštete operacije zaznamuje družbena občutljivost. Temeljno so odvi-
sne od treh sestavnih delov komunikacijske situacije:19 1.) (stališč in podo-
be) govorca, 2.) (stališč in razpoloženja) nagovorjenca ter 3.) sporočila. »Isto«
trditev (stališče) bomo glede na nagovorjenca (tj. otroka, mladostnika ali
odraslega, prijatelja ali strokovnega sodelavca, znano ali neznano publi-
ko itd.) drugače utemeljili ali utemeljitev vsaj drugače ubesedili. Povedano
drugače, od tega, pred kom govori, kaj govori in kako se želi predstavi-
ti pred poslušalci, lahko govorec za isto stališče poišče vsakič vsebinsko

19 Rekli smo ji tudi retorična situacija.

41