Page 19 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

1.1
Pedagoški diskurz

Če torej kot temeljno za pedagoški proces razumemo jezikovno rabo, po-

tem pravzaprav govorimo o dinamičnem in družbeno umeščenem pojmo-
vanju pedagoškega procesa, o pedagoškem diskurzu. V tem smislu gre za
posebno obliko (učinke) jezikovne rabe v specifičnem družbenem konte-
kstu, s specifično funkcijo in ciljem. Kot temeljno funkcijo bi lahko oprede-
lili omogočanje, oblikovanje in hkrati izvajanje pedagoških dejavnosti. Kot
njen temeljni cilj bi lahko navedli sooblikovanje/usvajanje znanja. V kon-
struktivističnem smislu gre za družbeno dejavnost, iz katere pedagoška pra-
ksa (v vseh svojih razsežnostih) pravzaprav (kot viden, določljiv in merljiv
produkt) šele izhaja.

Diskurzivni pogled omogoča drugačno pojmovanje temeljnih kon-
ceptov pedagoškega procesa. Drugačnost pojmovanja se kaže v pojmova-
nju temeljnih konceptov izobraževanja kot diskurzivnih konstruktov oz. re-
toričnih učinkov uporabe izbranih diskurzivnih strategij. Pedagoški diskurz
(pedagoški proces) je pojmovan kot dinamičen družbeni proces sooblikova-
nja znanja in neposredne učne situacije, v kateri in zaradi katere se ta bolj ali
manj uspešno izvaja. Ko rečemo učna situacija, imamo v mislih tako učno
uro (strukturo, potek) kot šolsko institucijo, vloge udeležencev (učitelj, uče-
nec) in odnose med njimi (pravice, dolžnosti, pristojnosti, avtoriteto, moč
itd.) ter različne tipe dejavnosti (poučevanje, učenje, razlaga, pojasnjevanje,
ponazarjanje, predstavitev znanja itd.). Morda se zdi pojmovanje temelj-
nih konceptov izobraževanja kot produktov, ki se izoblikujejo šele skozi

19