Page 220 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza

(v izvirni različici, ki jo je predstavil Tseronis, manjka naslov »Marlboro
Country« – Marlborova dežela).

Slika 8: Marlborova dežela – subverzivni oglas
Za kakšen mehanizem gre tukaj? Zdi se, da nekakšen »gestalt« (toplo,

v rumenkastih oz. rjavkastih barvah v ozadju in s kavboji v ospredju ...)
postavlja okvir (= Marlborovi oglasi), besedilo ali postavitev na fotografi-
ji pa aktivira (nekakšno) polifonično branje: subverzivni oglas je smiseln in
ga lahko razumemo le, če ga lahko povežemo z izvirnim oglasom, razume-
mo ga lahko torej le na ozadju izvirnega oglasa, tj. kot nekakšen metaoglas.

Ko omenjamo polifonijo, seveda mislimo na Bahtina, še bolj pa na
Ducrotovo teorijo polifonije, utemeljeno na Bahtinu, ki smo jo že predsta-
vili. Spomnimo se, da Ducrot (2009: 32–44) razlikuje med avtorjem, go-
vorcem in več izjavljalci ali izjavljalnimi položaji. Avtor je oseba oz. orga-
nizacija ..., ki je »materialni« avtor posameznega besedila (ali vizualije). V
našem primeru bi bil(i) avtor(ji) Adbusters (in njihovi sodelavci), ljudje, ki
so izdelali zadevni protioglas, skratka tisti, ki so imeli zamisel, postavili po-
krajino, fotografirali, razvili in podobno ...

Govorec je oseba oz. organizacija ..., ki je (simbolično) odgovorna
za sporočilo oglasa. V našem primeru bi lahko sporočilo rekonstruirali

220