Page 175 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 175
etika komuniciranja
poslušali ter jim sledili. Tema je toliko občutljivejša, ker lahko hitro preras-
te v svoje nasprotje – to je razumevanje, da naj bi bila naloga učiteljev tudi
ugajanje (ali celo zabavljaštvo). Če vendarle ostajamo v realnih okvirih, lah-
ko ob tej temi, zaradi njene izjemne pomembnosti v smislu predpogoja sa-
mega vključevanja v pedagoški diskurz, ponovno izpostavimo entuziazem
učiteljev.3 Kot kaže praksa (in kot že rečeno, je pojav zaradi subjektivne na-
rave povsem nemogoče formalizirati v obliko pogoja ali strategije), ima lah-
ko zavzetost, navdušenost za predmet (svoje delo), ki se kaže npr. v osebno
angažiranem in zanimivem govoru/tekstu, precej veliko vlogo pri pridobi-
vanju pozornosti učencev in spodbujanju aktivnega sodelovanja. Hkrati je
to tudi eden redkih načinov vplivanja na čustveno stanje učencev (pathos),
ki se zdi že v izhodišču dopusten za pedagoški diskurz.
Veselje, osebna angažiranost in zanimivost so seveda povsem relativ-
ni in subjektivni pojmi, diskurzivni pristop pa nam vendarle omogoča vsaj
naslednje: v skladu z diskurzivnim pristopom so tudi to učinki oblikova-
nja diskurza (v najširšem smislu naštetih retoričnih elementov) in zato bi si
moral ob tej temi zgolj vsak učitelj posebej v strateškem smislu zastaviti vsaj
naslednje izhodiščno vprašanje:
Kako oblikovati svoj nastop, da bi izražal lastni entuziazem?
Čeprav se pričujoča študija torej po zastavljeni tematiki posve-
ča predvsem racionalni argumentaciji, kar ne moremo dovolj poudariti
pomembnosti subjektivne plati pedagoškega diskurza, posebej (še zdaleč
pa ne izključno!) v uvodnih, pripravljalnih delih šolskega leta, posame-
zne učne ure ali teme. Na izredno pomembnost osebnega stika in odno-
sa med učitelji ter učenci želimo opozoriti vsaj s tem, da smo ta razde-
lek (relevantni temi o vljudnosti oz. etiki komuniciranja in o entuziazmu
učiteljev oz. razmisleku o možnih strategijah pridobivanja pozornosti ter
naklonjenosti učencev) umestili povsem na začetek našega modela. S tem
mu pripisujemo konstitutivno vlogo predpogoja uspešnega in učinkovite-
ga izvajanja pedagoškega procesa ter pomembnost, enakovredno racional-
ni argumentaciji.
3 Entuziazem učiteljev omenjamo v povezavi z vlogo/uporabo retoričnih sredstev pre-
pričevanja v pedagoškem diskurzu na strani 66.
175
poslušali ter jim sledili. Tema je toliko občutljivejša, ker lahko hitro preras-
te v svoje nasprotje – to je razumevanje, da naj bi bila naloga učiteljev tudi
ugajanje (ali celo zabavljaštvo). Če vendarle ostajamo v realnih okvirih, lah-
ko ob tej temi, zaradi njene izjemne pomembnosti v smislu predpogoja sa-
mega vključevanja v pedagoški diskurz, ponovno izpostavimo entuziazem
učiteljev.3 Kot kaže praksa (in kot že rečeno, je pojav zaradi subjektivne na-
rave povsem nemogoče formalizirati v obliko pogoja ali strategije), ima lah-
ko zavzetost, navdušenost za predmet (svoje delo), ki se kaže npr. v osebno
angažiranem in zanimivem govoru/tekstu, precej veliko vlogo pri pridobi-
vanju pozornosti učencev in spodbujanju aktivnega sodelovanja. Hkrati je
to tudi eden redkih načinov vplivanja na čustveno stanje učencev (pathos),
ki se zdi že v izhodišču dopusten za pedagoški diskurz.
Veselje, osebna angažiranost in zanimivost so seveda povsem relativ-
ni in subjektivni pojmi, diskurzivni pristop pa nam vendarle omogoča vsaj
naslednje: v skladu z diskurzivnim pristopom so tudi to učinki oblikova-
nja diskurza (v najširšem smislu naštetih retoričnih elementov) in zato bi si
moral ob tej temi zgolj vsak učitelj posebej v strateškem smislu zastaviti vsaj
naslednje izhodiščno vprašanje:
Kako oblikovati svoj nastop, da bi izražal lastni entuziazem?
Čeprav se pričujoča študija torej po zastavljeni tematiki posve-
ča predvsem racionalni argumentaciji, kar ne moremo dovolj poudariti
pomembnosti subjektivne plati pedagoškega diskurza, posebej (še zdaleč
pa ne izključno!) v uvodnih, pripravljalnih delih šolskega leta, posame-
zne učne ure ali teme. Na izredno pomembnost osebnega stika in odno-
sa med učitelji ter učenci želimo opozoriti vsaj s tem, da smo ta razde-
lek (relevantni temi o vljudnosti oz. etiki komuniciranja in o entuziazmu
učiteljev oz. razmisleku o možnih strategijah pridobivanja pozornosti ter
naklonjenosti učencev) umestili povsem na začetek našega modela. S tem
mu pripisujemo konstitutivno vlogo predpogoja uspešnega in učinkovite-
ga izvajanja pedagoškega procesa ter pomembnost, enakovredno racional-
ni argumentaciji.
3 Entuziazem učiteljev omenjamo v povezavi z vlogo/uporabo retoričnih sredstev pre-
pričevanja v pedagoškem diskurzu na strani 66.
175
