Page 180 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza

- Ali imajo sogovorci dovolj skupnega predznanja in kontekstual-
nega znanja?

- Ali morebiti resničnost trditve govorec izpeljuje zgolj iz domnev-
nega dejstva, da ni argumentov o njeni neresničnosti?

- Ali obstajajo protiargumenti? Kateri so?

- Ali morebiti govorec pretirano ne reducira možnosti, ne navaja
zgolj dveh opcij, iz katerih naj sogovorec izbira?

- Ali analogija izhaja iz relativno podobnega primera?

- Ali so citirani uporabljeni viri?

- Ali so ti viri relevantni in kvalificirani?

- Ali so viri nepristranski?

- Ali izpeljava trditve temelji zgolj na korelaciji ali je ta tudi za-
dostno osmišljena? (Korelacija še ne jamči vzročno-posledične
zveze, lahko je naključna ali ima povsem tretji vzrok, korelirana
pojava pa se lahko tudi vzajemno pogojujeta, vzroki so lahko zelo
kompleksni.)

- Ali je navedeni vzrok tudi najverjetnejši?

- Ali govorec kot vzrok morebiti ne navaja prav tega, kar skuša šele
dokazati?

- Če gre za obliko logičnega sklepanja, ali ta dosledno izpolnjuje-
jo vse pogoje logičnega sklepanja (tipične napake v deduktivnem
sklepanju)?

Pri izbiri in ureditvi argumentov se podrobneje posvetimo tudi njiho-
vi specifiki glede na retorična sredstva prepričevanja (logos, ethos, pathos)
oz. ustreznosti posamezne metode prepričevanja za različne dele govora.
Učitelji naj pri oblikovanju nastopa/izjave upoštevajo:

- Ali je primerno racionalno prepričati ali ganiti?
- Če je izbrana subjektivna metoda, ali se je res primerno skliceva-

ti na govorčeve značajske poteze, se posvetiti oblikovanju dobrega
vtisa ali vplivati na čustvena stanja občinstva?

- Ali je izbrana vrsta argumenta primerna za aktualni komunika-
cijski kontekst, del učne ure oz. govora o ožji izbrani temi?

180