Page 178 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza

- Kako motivirati in si pridobiti pozornost učencev?
- Katera je ključna tema (od tega je pogosto odvisno tudi motivira-

nje učencev)?
- V kateri širši razred sodi ta tema?
- Kako to temo opisati – katere so njene osnovne lastnosti in njene

značilnosti?
- Ali je predstavitev teme kratka (pregledna) in jasna (nedvoumna)?
- Kakšna je njena namembnost – zame, za druge, za druge teme,

zakaj se uporablja, kakšno vlogo ima pri razumevanju nečesa
drugega itd.?
- So izbrana, navedena in pojasnjena ustrezna dejstva, argumenti
in protiargumenti?
- Ali je razlaga zadosti ilustrativna?
- Ali so navedene tudi alternativne interpretacije, razlage, hipoteze,
rešitve itd?
- Kako kratko in pregledno povzeti predstavitev teme?
- Ali imajo učenci možnost nove vsebine in znanja preizkusiti,
vaditi?
- Kako spodbuditi aktivni odziv učencev na predstavljeno temo?
- Kako spodbuditi samostojno delo (predstavitev ali vajo) učencev?
- Ali struktura učne ure vsebuje vseh pet delov oz. zakaj ne?
Oblikovanje celotnega govora/besedila in hkrati katerega koli posame-
znega dela/teme učne ure je v retoriki povzeto v petih glavnih operacijah:
iskanje argumentov, ureditev argumentov, ubeseditev, vaja, pomnjenje. V
bistvu gre za podrobnejšo razdelavo procesa argumentiranja, ki pa se lah-
ko pojavlja na katerem koli mestu celotnega govora/besedila ali učne ure. V
grobem bi ključne oporne točke lahko oblikovali takole:

- Kako načrtovati govor/besedilo – ali pri oblikovanju svojih govo-
rov/besedil upoštevam vseh pet glavnih operacij?

- Katere argumente izbrati glede na namembnost prispevka in (pri-
mernost za) pričakovano občinstvo?

- Je argumentacija jasno in eksplicitno strukturirana?
- Ali so navedeni argumenti utemeljeni?

178