Page 170 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza

- Opisi/interpretacije sveta so predvsem odvisni od aktualne komu-
nikacijske situacije – udeležencev (učitelja, učencev, morebitnih
ostalih udeležencev), njihovih stališč, vrednot, želja, hotenj itd., in
odnosov med njimi (osebne, ožje institucionalne in širše ekonom-
ske, politične in ideološke situacije).

- Opisi/interpretacije so družbeno umeščena dejanja in so si kljub
morebitnemu nanašanju na »isto« zunejjezikovno stvarnost funk-
cionalno lahko precej ali celo povsem različni/-e – v pedagoškem
diskurzu ne gre le za predstavljanje, razlaganje, prenašanje dej-
stev, temveč predvsem za njihovo ustvarjanje (oblikovanje dolo-
čenih interpretacij kot dejstev).

- Pedagoški proces pojmujemo torej kot dinamični proces skupne-
ga oblikovanja znanja, v katerega so aktivno vključeni tako učitelj
kot učenci, ki opise/interpretacije skupno oblikujejo, preoblikuje-
jo, se lahko o njih tudi pogajajo. Znanje (kot tudi sama učna situ-
acija in odnosi v njej) je v tem smislu torej produkt aktivnega in
dinamičnega procesa komuniciranja oz. ubesedovanja.

- Spretnosti obvladovanja pedagoškega diskurza (jezikovne rabe na
sploh) se da ozavestiti, naučiti in izboljševati.
Predvsem iz značilnosti jezikovne rabe – možnosti več (različnih) opi-

sov/interpretacij »iste izvenjezikovne stvarnosti« in pomenske izbire oz.
konkretnih družbenih učinkov le nekaterih izmed njih – izvira temeljna
oporna točka razumevanja in sooblikovanja pedagoškega diskurza (in ko-
munikacije nasploh), in sicer upoštevanje ne le tega, kar je izrečeno (izbrano),
temveč tudi tega, kar je zamolčano (odrinjeno, zanemarjeno, zakrito). Sicer pa
smo temeljna retorična priporočila prepoznali v obliki naslednjih vprašanj:

- Kako bi z retoričnega vidika opredelili specifično komunikacijsko
situacijo v šoli oz. katera retorična pravila so še posebej relevantna
zanjo?

- Kako naj nastopi učitelj, da si bo pridobil pozornost učencev in
zagotovil njihovo pripravljenost na sodelovanje?

- Kako naj bodo oblikovana (govorna in pisna) besedila, da bodo
kar najučinkovitejša v razredu?
Za osnovno enoto modela pedagoškega diskurza smo v skladu z or-

ganizacijo pedagoškega procesa v šolah izbrali šolsko uro. Model pa bomo
pravzaprav oblikovali širše, in sicer bomo najprej opisali značilnosti peda-
goškega konteksta, v katerega je pedagoški proces posamezne šolske ure
umeščen.

170