Page 171 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 171
2.1
Kontekstualni korelati prilagodljivosti
pedagoškega diskurza
Pedagoški diskurz sopogojujejo/sooblikujejo specifični korelati pedago-
škega konteksta. Pri načrtovanju učne ure (določanju obsega in strukture
učne snovi, aktivnosti itd.) in/ali katerega koli njenega posameznega dela
pa tudi pri oblikovanju/interpretiranju izjav naj bi učitelji upoštevali nji-
hovo soodvisnost od fizičnega, družbenega, kognitivnega in lingvistične-
ga konteksta. Oglejmo si za ponazoritev pobliže le nekatere možne oporne
točke1 pri oblikovanju/interpretiranju izjav po posameznih sklopih.
Z vidika fizičnega konteksta naj bi se učitelji zavedali predvsem krajev-
nih in časovnih omejitev in možnosti. Npr.:
- Kako je govor/besedilo prilagojen različnim učnim prostorom
(razredu, virtualnemu prostoru, ekskurziji, razstavi)?
- Kako oblikovati/interpretirati govor/besedilo glede na različne
oblike sedežnega reda oz. dela?
- Kako govor/besedilo dopolnjujejo raznovrstni učni pripomočki
in viri, ki so dostopni v razredu?
1 Točke so poimenovane »oporne«/»orientacijske« zato, ker želimo izpostaviti, da ne
gre za stroga pravila, ki v naprej zagotavljajo želeno kvaliteto in učinek. So zgolj na-
potki in priporočene strategije, ki so se v praksi izkazale za učinkovite. Govorništvo
(oz. javno prepričevanje) je namreč proces, ki je močno družbeno pogojen, to pome-
ni, da primarno zahteva prilagajanje aktualni komunikacijski situaciji in od govor-
ca zahteva precejšnjo mero sprotnega ocenjevanja in prilagajanja specifični publiki.
171
Kontekstualni korelati prilagodljivosti
pedagoškega diskurza
Pedagoški diskurz sopogojujejo/sooblikujejo specifični korelati pedago-
škega konteksta. Pri načrtovanju učne ure (določanju obsega in strukture
učne snovi, aktivnosti itd.) in/ali katerega koli njenega posameznega dela
pa tudi pri oblikovanju/interpretiranju izjav naj bi učitelji upoštevali nji-
hovo soodvisnost od fizičnega, družbenega, kognitivnega in lingvistične-
ga konteksta. Oglejmo si za ponazoritev pobliže le nekatere možne oporne
točke1 pri oblikovanju/interpretiranju izjav po posameznih sklopih.
Z vidika fizičnega konteksta naj bi se učitelji zavedali predvsem krajev-
nih in časovnih omejitev in možnosti. Npr.:
- Kako je govor/besedilo prilagojen različnim učnim prostorom
(razredu, virtualnemu prostoru, ekskurziji, razstavi)?
- Kako oblikovati/interpretirati govor/besedilo glede na različne
oblike sedežnega reda oz. dela?
- Kako govor/besedilo dopolnjujejo raznovrstni učni pripomočki
in viri, ki so dostopni v razredu?
1 Točke so poimenovane »oporne«/»orientacijske« zato, ker želimo izpostaviti, da ne
gre za stroga pravila, ki v naprej zagotavljajo želeno kvaliteto in učinek. So zgolj na-
potki in priporočene strategije, ki so se v praksi izkazale za učinkovite. Govorništvo
(oz. javno prepričevanje) je namreč proces, ki je močno družbeno pogojen, to pome-
ni, da primarno zahteva prilagajanje aktualni komunikacijski situaciji in od govor-
ca zahteva precejšnjo mero sprotnega ocenjevanja in prilagajanja specifični publiki.
171