Page 177 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.

2.3
Strukturiranje učne ure in oblikovanje govora

V obstoječi pedagoški praksi lahko prepoznamo kar nekaj retoričnih ele-

mentov. Kljub pomembnosti pa v praksi zaradi odvisnosti od okoliščin uči-
telji ne morejo vedno vključiti vseh teoretičnih napotkov. Zahtevam vsa-
kokratne aktualne situacije naj bi se znali »pametno prilagajati«, kar po
Kvintilijanu pomeni predvsem to, da pri oblikovanju celotnega govora upo-
števajo dve ključni vodili:

- Kaj je primerno oz. nekonfliktno?
- Kaj je res potrebno oz. koristno?

Osnovne Kvintilijanove napotke in razvrstitev retoričnih elementov
(v krepkem tisku) bomo v nadaljevanju dopolnili z izsledki modernejših
obravnav neformalne logike ter argumentacije. Za strukturiranje učne ure
je z vidika klasične retorike izredno relevantna obravnava strukture govora.
Kot smo prikazali že v prvem delu knjige, za nemoten in učinkovit misel-
ni tok klasična retorika priporoča uvod (ki naj bo namenjen pridobivanju
pozornosti in naklonjenosti občinstva), navajanje dejstev (ki naj občinstvo
seznani s temo in predstavi osnovna dejstva ter definicije), navajanje argu-
mentov (in ustrezno utemeljevanje oz. dodatno podpiranje argumentov),
navajanje in zavračanje morebitnih protiargumentov, zaključek (namenjen
povzetku in sklepnim mislim). Oporne točke pri strukturiranju učne ure
bi lahko oblikovali takole:

177