Page 98 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 98
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Poustvarjalna in ustvarjalna pot
po Zemljevidu učenja in poučevanja
Časovna sestavina potovanja
V materialnem svetu se le redko srečamo z namigi o prihodnjem poteku
dogodkov.7 Toda pri ljudeh se je temu dejstvu navkljub v evolucijskem ra-
zvoju razvila edinstvena miselna zmožnost načrtovanja in sprejemanja za-
pletenih odločitev, ki se dotikajo razvoja dogodkov v prihodnosti. Thomas
Suddendorf in Michael C. Corballis pravita, da:
Časovno potovanje v fizičnem svetu najbrž ne bo nikoli mogoče in vsaj
za sedaj lahko ljudje tako potujejo samo v svojih mislih. Miselno potova-
nje v času je izraz, ki se nanaša na sposobnost ljudi, da v mislih podoživ-
ljajo pretekle dogodke ali si zamišljajo bodoče dogodke. Miselna potovanja
v preteklost in prihodnost si med sabo delijo iste fenomenološke karakte-
ristike in pri tem aktivirajo sorodne dele možganov. Miselni priklic prete-
klih dogodkov je v literaturi znan pod nazivom epizodni spomin in je že
predstavljal predmet podrobnih raziskav; miselno oblikovanje podobe mo-
gočih prihodnjih dogodkov pa je v središču pozornosti šele od nedavnega.
Nedvomno pa se vedno bolj utrjuje prepričanje, da so miselna potovanja v
preteklost in prihodnost med seboj tesno povezana in da prav sposobnost
oblikovanja miselne slike prihodnosti predstavlja največji dosežek evolu-
cije. Čeprav se ljudje pri oceni razvoja posameznih dogodkov mnogokrat
tudi motimo, pa smo v splošnem vendarle izjemno uspešni pri napovedo-
vanju, načrtovanju in usmerjanju prihodnosti; s tem pomembno vplivamo
na razvoj sveta, ki nas obdaja (Suddendorf in Corballis, 2007: 299).
Lastne izkušnje iz prehojenih poti ali pridobljena znanja iz izkušenj
drugih nam torej lahko neposredno pomagajo načrtovati to ali ono poto-
vanje v prihodnosti. Ugotovili bomo, da se dva temeljna pogleda na čas:
zazrtost v pretekle dogodke ali pogled, usmerjen v prihodnji razvoj, dob-
ro skladata z dvema smerema učenja in poučevanja: poustvarjalnostjo in
ustvarjalnostjo.
7 Materialni svet je vedno postavljen v sedanji čas. Toda v njem lahko razberemo tudi
sledove preteklega časa, ki segajo nazaj do obdobja dinozavrov ali celo do ostankov
prvotnih oblik življenja na Zemlji – skoraj štiri milijarde let so stari ostanki alg, ki
so jih našli v skalnih skladih v severnem Labradorju, https://www.washingtonpost.
com/news/speaking-of-science/wp/2017/09/28/oldest-signs-of-life-on-earth-may-
-be-in-3-95-billion-year-old-rocks/?utm_term=.119678bdffe1 (29. 1. 2018). Prihod-
nji čas v materialnem svetu ne pušča sledov.
98
Poustvarjalna in ustvarjalna pot
po Zemljevidu učenja in poučevanja
Časovna sestavina potovanja
V materialnem svetu se le redko srečamo z namigi o prihodnjem poteku
dogodkov.7 Toda pri ljudeh se je temu dejstvu navkljub v evolucijskem ra-
zvoju razvila edinstvena miselna zmožnost načrtovanja in sprejemanja za-
pletenih odločitev, ki se dotikajo razvoja dogodkov v prihodnosti. Thomas
Suddendorf in Michael C. Corballis pravita, da:
Časovno potovanje v fizičnem svetu najbrž ne bo nikoli mogoče in vsaj
za sedaj lahko ljudje tako potujejo samo v svojih mislih. Miselno potova-
nje v času je izraz, ki se nanaša na sposobnost ljudi, da v mislih podoživ-
ljajo pretekle dogodke ali si zamišljajo bodoče dogodke. Miselna potovanja
v preteklost in prihodnost si med sabo delijo iste fenomenološke karakte-
ristike in pri tem aktivirajo sorodne dele možganov. Miselni priklic prete-
klih dogodkov je v literaturi znan pod nazivom epizodni spomin in je že
predstavljal predmet podrobnih raziskav; miselno oblikovanje podobe mo-
gočih prihodnjih dogodkov pa je v središču pozornosti šele od nedavnega.
Nedvomno pa se vedno bolj utrjuje prepričanje, da so miselna potovanja v
preteklost in prihodnost med seboj tesno povezana in da prav sposobnost
oblikovanja miselne slike prihodnosti predstavlja največji dosežek evolu-
cije. Čeprav se ljudje pri oceni razvoja posameznih dogodkov mnogokrat
tudi motimo, pa smo v splošnem vendarle izjemno uspešni pri napovedo-
vanju, načrtovanju in usmerjanju prihodnosti; s tem pomembno vplivamo
na razvoj sveta, ki nas obdaja (Suddendorf in Corballis, 2007: 299).
Lastne izkušnje iz prehojenih poti ali pridobljena znanja iz izkušenj
drugih nam torej lahko neposredno pomagajo načrtovati to ali ono poto-
vanje v prihodnosti. Ugotovili bomo, da se dva temeljna pogleda na čas:
zazrtost v pretekle dogodke ali pogled, usmerjen v prihodnji razvoj, dob-
ro skladata z dvema smerema učenja in poučevanja: poustvarjalnostjo in
ustvarjalnostjo.
7 Materialni svet je vedno postavljen v sedanji čas. Toda v njem lahko razberemo tudi
sledove preteklega časa, ki segajo nazaj do obdobja dinozavrov ali celo do ostankov
prvotnih oblik življenja na Zemlji – skoraj štiri milijarde let so stari ostanki alg, ki
so jih našli v skalnih skladih v severnem Labradorju, https://www.washingtonpost.
com/news/speaking-of-science/wp/2017/09/28/oldest-signs-of-life-on-earth-may-
-be-in-3-95-billion-year-old-rocks/?utm_term=.119678bdffe1 (29. 1. 2018). Prihod-
nji čas v materialnem svetu ne pušča sledov.
98
