Page 102 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26

r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju

dobro načrtovanje poti; tukaj je potrebno postavljati vmesne cilje in pri tem
razmisliti tudi o njihovi uresničljivosti, (vzdržni) razpoložljivosti virov ali
pa morebitnih časovnih omejitvah … Zgodnje ideje postajajo vedno bolj
natančno opredeljene in nas sčasoma začnejo spominjati na cilje.

Na zadnjem področju Zemljevida učenja in poučevanja, na področju
dejavnosti, je potrebno v ustvarjalnem procesu vse poprej zamišljeno le še
uresničiti. Če nam vse skupaj dobro uspe, lahko pri preverjanju presodi-
mo, da so viri dobro preoblikovani, v skladu z našimi idejami oziroma pos-
tavljenimi cilji, sicer pa bo tudi tukaj potrebno vsaj del potovanja ponoviti.

Primerjava značilnosti obeh smeri potovanja
V Tabeli 8 sta opisani obe obliki učenja in poučevanja. Učenje in poučeva-
nje s poustvarjanjem postavlja vse učence v enak začetni položaj: učni cilji
in vsebine so predpisani z učnimi načrti, kjer so v poglavju Didaktična pri-
poročila predlagane tudi ustrezne dejavnosti. Individualnost posameznih
učencev je mogoče upoštevati, toda vsako zmanjšanje zahtevnosti je pra-
viloma povezano z zmanjšanim obsegom znanja učenca in se izrazi v niž-
ji oceni.

Učenje in poučevanje z ustvarjanjem pa postavi učenca v individua-
len položaj in obravnavo že na samem začetku, ko se cilji šele postavlja-
jo – spretni učitelj bo seveda oblikoval učno okolje, ki bo mehko in uglaje-
no razvijalo ideje učenca, toda hkrati tudi v smeri ciljev iz učnih načrtov.
Tabela 8: Značilnosti posameznih polj Zemljevida učenja in poučevanja glede na smer
potovanja

102