Page 100 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 100
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
lahko raziskovali načine njihovega gibanja, spreminjanja, rasti ali napre-
dovanja:
Vsaka raziskava gibanja v naravi mora najprej opisati zbirko nespre-
menljivih stvari ter jih jasno ločiti od spreminjajočih se stanj. Vsako opa-
zovanje gibanja zahteva torej razlikovanje stalnih, bistvenih lastnosti – ki
opisujejo predmete, ki se gibljejo – in spreminjajočih se stanj – ki opisujejo
način gibanja teh predmetov. Brez tega razlikovanja ne moremo resno go-
voriti o gibanju.8
Opišimo torej naše izhodišče na Sliki 7. Kar najbolj nepremična je na
primer šolska stavba, v njej pa razredi, šolske klopi in stoli, table in raču-
nalniki ter učbeniki; sem pa seveda spadajo tudi učenci, ki jih je potreb-
no spodbujati na njihovi poti proti večjemu znanju, razumevanju in razvo-
ju sposobnosti … nenazadnje pa seveda tudi učitelji. In precej nepremični
so tudi učni načrti, ki so kot zbirka ciljev nedvomno umeščeni na miselno
raven, hkrati pa zaradi preteklega datuma nastanka predstavljajo tudi po-
memben vir za načrtovanje učenja in poučevanja.
Primerjava različnih izhodišč na potovanju
po Zemljevidu učenja in poučevanja
Opisani začetek potovanja je usklajen z nasveti Christopha Schillerja in
tako naj tudi ostane, toda pogled na celoto pa vendar za vajo osvetlimo tudi
iz drugih zornih kotov oziroma izhodišč. Vemo, na primer, da veliki idea-
listi začenjajo potovanje na območju novih idej, nato zberejo svoje prista-
še in zatem vse potrebno storijo z njihovo pomočjo; umetniki običajno do-
končajo potovanje oziroma svoje delo v samoti. Včasih pa kdo tudi poreče,
kot mojster Naca v Butalcih: »Če bo špičasto, bodo vile, če široko, bo lopa-
ta«9 in usmerja svojo pozornost predvsem na kovanje samo. Pozabi na vse
misli na jutrišnji dan ter prepusti razvoj idej in virov kar njihovim notra-
njim zakonom ali pač temu ali onemu naključju.
Medsebojna razmerja treh polj na Zemljevidu učenja in poučevanja
lahko sedaj kar najbolj strnjeno opišemo s pomočjo izreka Johna Wheeler-
8 Christoph Schiller, Motion Mountain, www.motionmountain.net, 2017: 28 (18. 1.
2018). »Describing nature as a collection of permanent entities and changing states
is the starting point of the study of motion. Every observation of motion requires the
distinction of permanent, intrinsic properties – describing the objects that move –
and changing states – describing the way the objects move. Without this distinction,
there is no motion. Without this distinction, there is not even a way to talk about
motion«.
9 Butalski kovač, https://sl.wikisource.org/wiki/Butalski_kovač (19. 1. 2018).
100
lahko raziskovali načine njihovega gibanja, spreminjanja, rasti ali napre-
dovanja:
Vsaka raziskava gibanja v naravi mora najprej opisati zbirko nespre-
menljivih stvari ter jih jasno ločiti od spreminjajočih se stanj. Vsako opa-
zovanje gibanja zahteva torej razlikovanje stalnih, bistvenih lastnosti – ki
opisujejo predmete, ki se gibljejo – in spreminjajočih se stanj – ki opisujejo
način gibanja teh predmetov. Brez tega razlikovanja ne moremo resno go-
voriti o gibanju.8
Opišimo torej naše izhodišče na Sliki 7. Kar najbolj nepremična je na
primer šolska stavba, v njej pa razredi, šolske klopi in stoli, table in raču-
nalniki ter učbeniki; sem pa seveda spadajo tudi učenci, ki jih je potreb-
no spodbujati na njihovi poti proti večjemu znanju, razumevanju in razvo-
ju sposobnosti … nenazadnje pa seveda tudi učitelji. In precej nepremični
so tudi učni načrti, ki so kot zbirka ciljev nedvomno umeščeni na miselno
raven, hkrati pa zaradi preteklega datuma nastanka predstavljajo tudi po-
memben vir za načrtovanje učenja in poučevanja.
Primerjava različnih izhodišč na potovanju
po Zemljevidu učenja in poučevanja
Opisani začetek potovanja je usklajen z nasveti Christopha Schillerja in
tako naj tudi ostane, toda pogled na celoto pa vendar za vajo osvetlimo tudi
iz drugih zornih kotov oziroma izhodišč. Vemo, na primer, da veliki idea-
listi začenjajo potovanje na območju novih idej, nato zberejo svoje prista-
še in zatem vse potrebno storijo z njihovo pomočjo; umetniki običajno do-
končajo potovanje oziroma svoje delo v samoti. Včasih pa kdo tudi poreče,
kot mojster Naca v Butalcih: »Če bo špičasto, bodo vile, če široko, bo lopa-
ta«9 in usmerja svojo pozornost predvsem na kovanje samo. Pozabi na vse
misli na jutrišnji dan ter prepusti razvoj idej in virov kar njihovim notra-
njim zakonom ali pač temu ali onemu naključju.
Medsebojna razmerja treh polj na Zemljevidu učenja in poučevanja
lahko sedaj kar najbolj strnjeno opišemo s pomočjo izreka Johna Wheeler-
8 Christoph Schiller, Motion Mountain, www.motionmountain.net, 2017: 28 (18. 1.
2018). »Describing nature as a collection of permanent entities and changing states
is the starting point of the study of motion. Every observation of motion requires the
distinction of permanent, intrinsic properties – describing the objects that move –
and changing states – describing the way the objects move. Without this distinction,
there is no motion. Without this distinction, there is not even a way to talk about
motion«.
9 Butalski kovač, https://sl.wikisource.org/wiki/Butalski_kovač (19. 1. 2018).
100
