Page 62 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 62
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
je za demokracijo in človekove pravice ter spoznavne, emocionalne, social-
ne sposobnosti, spretnosti in strategije vseživljenjskega učenja. Nadalje še
vsak od treh vsebinskih sklopov zasleduje specifične cilje glede na obravna-
vane teme. V opisih teh splošnih ciljev, v operativnih ciljih in vsebinah, v
standardih znanj in v didaktičnih priporočilih, kjer so vsebinski sklopi na-
tančneje pojasnjeni z različnih omenjenih perspektiv, niso koncepti patrio-
tizma, etnocentrizma in medkulturnosti eksplicitno omenjeni niti enkrat.
Samo v poglavju Medpredmetne povezave je enkrat uporabljen izraz med-
kulturni dialog. Vsi trije vsebinski sklopi: Ljudje v družbi, Ljudje v prosto-
ru in Ljudje v času, ki so del tega predmeta tako v 4. kot v 5. razredu, se
praviloma koncentrično navezujejo na družinske, šolske, lokalne skupnos-
ti (kraj, pokrajina) ter nato državo, pogosto tudi EU in včasih svet. Prvi
vsebinski sklop Ljudje v družbi v enem izmed sedmih ciljev izpostavlja ra-
zvoj pozitivnega odnosa do države Slovenije, domovine in EU, kjer obstaja
možnost razprave o patriotizmu, v dveh pa razvoj razumevanja »o pome-
nu sodelovanja med ljudmi« in spoznavanje načinov in oblik sodelova-
nja, tekmovanja in reševanja sporov ter spoznavanje družbenih razlik med
ljudmi in vključenost oziroma izključenost posameznih skupin (Učni načrt
Družba, 2011: 5), kjer obstaja možnost razprave o medkulturnosti. V tret-
jem sklopu Ljudje v času je pretežno izpostavljen slovenski prostor in tam-
kajšnje življenje ljudi, slovenska kulturna dediščina in »zavest o narodni
identiteti in državni pripadnosti«, kjer je mogoče slutiti približevanje naci-
onal(istič)nih in patriotskih vsebin, »razmerja med posameznikom in raz-
ličnimi skupnostmi, družbo ter njihovim naravnim in kulturnim okoljem«
ter pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine (Učni načrt Družba,
2011: 6).
Glede na to, da se predmet Družba poučuje v 4. in 5. razredu in je zato
bolj splošno naravnan od predmeta DDVE, obenem pa predstavlja uvod v
problematizirane teme patriotizma, etnocentrizma in medkulturnosti, nje-
govi operativni cilji in vsebine v treh sklopih nedvomno odpirajo prostor
razpravam o omenjenih konceptih, tudi njihovi kontroverznosti in proble-
matičnosti, v seveda na še vedno zadosti poljuden in starosti učencev pri-
lagojen ter razumljiv način. Še zlasti smiselno pa se zdi večji poudarek na-
meniti medkulturnim temam, iskanju kulturnih podobnosti (in ne samo
razlik), skupnim (globalnim) vprašanjem, ki (pri)zadevajo celotno člo-
veštvo itd. Tako vsebinski sklop Ljudje v družbi v 4. razredu med drugim
obravnava mesto posameznika v različnih oblikah skupnosti in različne
veščine komuniciranja in sodelovanja. Poleg tega učenci spoznavajo pomen
62
je za demokracijo in človekove pravice ter spoznavne, emocionalne, social-
ne sposobnosti, spretnosti in strategije vseživljenjskega učenja. Nadalje še
vsak od treh vsebinskih sklopov zasleduje specifične cilje glede na obravna-
vane teme. V opisih teh splošnih ciljev, v operativnih ciljih in vsebinah, v
standardih znanj in v didaktičnih priporočilih, kjer so vsebinski sklopi na-
tančneje pojasnjeni z različnih omenjenih perspektiv, niso koncepti patrio-
tizma, etnocentrizma in medkulturnosti eksplicitno omenjeni niti enkrat.
Samo v poglavju Medpredmetne povezave je enkrat uporabljen izraz med-
kulturni dialog. Vsi trije vsebinski sklopi: Ljudje v družbi, Ljudje v prosto-
ru in Ljudje v času, ki so del tega predmeta tako v 4. kot v 5. razredu, se
praviloma koncentrično navezujejo na družinske, šolske, lokalne skupnos-
ti (kraj, pokrajina) ter nato državo, pogosto tudi EU in včasih svet. Prvi
vsebinski sklop Ljudje v družbi v enem izmed sedmih ciljev izpostavlja ra-
zvoj pozitivnega odnosa do države Slovenije, domovine in EU, kjer obstaja
možnost razprave o patriotizmu, v dveh pa razvoj razumevanja »o pome-
nu sodelovanja med ljudmi« in spoznavanje načinov in oblik sodelova-
nja, tekmovanja in reševanja sporov ter spoznavanje družbenih razlik med
ljudmi in vključenost oziroma izključenost posameznih skupin (Učni načrt
Družba, 2011: 5), kjer obstaja možnost razprave o medkulturnosti. V tret-
jem sklopu Ljudje v času je pretežno izpostavljen slovenski prostor in tam-
kajšnje življenje ljudi, slovenska kulturna dediščina in »zavest o narodni
identiteti in državni pripadnosti«, kjer je mogoče slutiti približevanje naci-
onal(istič)nih in patriotskih vsebin, »razmerja med posameznikom in raz-
ličnimi skupnostmi, družbo ter njihovim naravnim in kulturnim okoljem«
ter pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine (Učni načrt Družba,
2011: 6).
Glede na to, da se predmet Družba poučuje v 4. in 5. razredu in je zato
bolj splošno naravnan od predmeta DDVE, obenem pa predstavlja uvod v
problematizirane teme patriotizma, etnocentrizma in medkulturnosti, nje-
govi operativni cilji in vsebine v treh sklopih nedvomno odpirajo prostor
razpravam o omenjenih konceptih, tudi njihovi kontroverznosti in proble-
matičnosti, v seveda na še vedno zadosti poljuden in starosti učencev pri-
lagojen ter razumljiv način. Še zlasti smiselno pa se zdi večji poudarek na-
meniti medkulturnim temam, iskanju kulturnih podobnosti (in ne samo
razlik), skupnim (globalnim) vprašanjem, ki (pri)zadevajo celotno člo-
veštvo itd. Tako vsebinski sklop Ljudje v družbi v 4. razredu med drugim
obravnava mesto posameznika v različnih oblikah skupnosti in različne
veščine komuniciranja in sodelovanja. Poleg tega učenci spoznavajo pomen
62
