Page 65 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 65
patr iotizem v izobr aževanju med etnocentr izmom in medkultur no občutljivostjo
sobivanja, empatije in občutljivosti za »drugega«. Ne zaradi ultimativnega
imperativa sodobnih izobraževalnih sistemov po tovrstnih temah, še manj
zaradi njihove trenutne modnosti zlasti v političnem diskurzu, pač pa pred-
vsem kot pomemben »korektiv« etnocentričnih etičnih pozicij, ki so še ved-
no (pre)pogosta praksa v pretežno etnocentričnem zgodovinskem in geo-
grafskem mišljenju in procesu konstrukcije sodobnih nacionalnih identitet
ter identitetnih politik, in kot prepričljiv in nujen argument v razpravah o
zgrešenosti teorij o inherentno konfliktnem, nepomirljivem in nekompa-
tibilnem odnosu med različnimi kulturami. Analiza vsebine in teksta uč-
nih načrtov pri dveh izbranih osnovnošolskih predmetih, Državljanska in
domovinska vzgoja ter etika v 7. in 8. razredu in Družba v 4. in 5. razredu,
je pokazala na izrazito »sramežljivo« in skromno zastopanost tem patrio-
tizma in nacionalizma na eni strani in, kar je z našega vidika precej prese-
netljivo, prav tako tudi tem o medkulturnosti. Tako prve teme kot druge so
v izbranih učnih načrtih zelo redko eksplicitno artikulirane, čeprav posa-
mezni vsebinski sklopi pri obeh predmetih in v vseh štirih razredih odpi-
rajo precej možnosti in prostora za njihovo posredovanje. Seveda so učni
načrti samo eden od številnih orodij – nedvomno pa najpomembnejši – v
izobraževalnem procesu, ki mu mora učitelj v svojem posredovanju učnih
vsebin slediti oziroma ga uporabljati, kljub temu pa lahko zaključimo, da
je izmed v članku izpostavljenih štirih pristopov k poučevanju obravnava-
nih tem analiza pokazala, da je slovenski izobraževalni sistem v kontekstu
učnih načrtov še najbližje strategiji izogibanja. In če se razpravi o patrio-
tizmu in medkulturnosti izobraževalni sistem izogiba, je velika verjetnost,
da bodo te teme prepuščene drugim, racionalnim, kritičnim in znanstve-
no utemeljenim argumentom zelo pogosto manj naklonjenim socializacij-
skim akterjem in komunikacijskim kanalom.
Literatura
Anderson, Benedict. Zamišljene skupnosti: O izvoru in širjenju nacionalizma.
Ljubljana: Studia humanitatis, 1998.
Appadurai, Arjun. Modernity at Large: Cultural Dimensions of Modernity.
London–Minneapolis: University of Minnesota Press, 2000.
Audard, Catherine. »Citizenship and Moral Individuality.« V The Meaning of
Liberalism: East and West, urednika Zdenek Suda in Jiri Musil, 29–46.
Budapest: Central European University Press, 2000.
Bajt, Veronika. »Muslims in Slovenia. Between Tolerance and Discriminati-
on.« Revija za sociologiju 39, št. 4 (2008): 221–234.
65
sobivanja, empatije in občutljivosti za »drugega«. Ne zaradi ultimativnega
imperativa sodobnih izobraževalnih sistemov po tovrstnih temah, še manj
zaradi njihove trenutne modnosti zlasti v političnem diskurzu, pač pa pred-
vsem kot pomemben »korektiv« etnocentričnih etičnih pozicij, ki so še ved-
no (pre)pogosta praksa v pretežno etnocentričnem zgodovinskem in geo-
grafskem mišljenju in procesu konstrukcije sodobnih nacionalnih identitet
ter identitetnih politik, in kot prepričljiv in nujen argument v razpravah o
zgrešenosti teorij o inherentno konfliktnem, nepomirljivem in nekompa-
tibilnem odnosu med različnimi kulturami. Analiza vsebine in teksta uč-
nih načrtov pri dveh izbranih osnovnošolskih predmetih, Državljanska in
domovinska vzgoja ter etika v 7. in 8. razredu in Družba v 4. in 5. razredu,
je pokazala na izrazito »sramežljivo« in skromno zastopanost tem patrio-
tizma in nacionalizma na eni strani in, kar je z našega vidika precej prese-
netljivo, prav tako tudi tem o medkulturnosti. Tako prve teme kot druge so
v izbranih učnih načrtih zelo redko eksplicitno artikulirane, čeprav posa-
mezni vsebinski sklopi pri obeh predmetih in v vseh štirih razredih odpi-
rajo precej možnosti in prostora za njihovo posredovanje. Seveda so učni
načrti samo eden od številnih orodij – nedvomno pa najpomembnejši – v
izobraževalnem procesu, ki mu mora učitelj v svojem posredovanju učnih
vsebin slediti oziroma ga uporabljati, kljub temu pa lahko zaključimo, da
je izmed v članku izpostavljenih štirih pristopov k poučevanju obravnava-
nih tem analiza pokazala, da je slovenski izobraževalni sistem v kontekstu
učnih načrtov še najbližje strategiji izogibanja. In če se razpravi o patrio-
tizmu in medkulturnosti izobraževalni sistem izogiba, je velika verjetnost,
da bodo te teme prepuščene drugim, racionalnim, kritičnim in znanstve-
no utemeljenim argumentom zelo pogosto manj naklonjenim socializacij-
skim akterjem in komunikacijskim kanalom.
Literatura
Anderson, Benedict. Zamišljene skupnosti: O izvoru in širjenju nacionalizma.
Ljubljana: Studia humanitatis, 1998.
Appadurai, Arjun. Modernity at Large: Cultural Dimensions of Modernity.
London–Minneapolis: University of Minnesota Press, 2000.
Audard, Catherine. »Citizenship and Moral Individuality.« V The Meaning of
Liberalism: East and West, urednika Zdenek Suda in Jiri Musil, 29–46.
Budapest: Central European University Press, 2000.
Bajt, Veronika. »Muslims in Slovenia. Between Tolerance and Discriminati-
on.« Revija za sociologiju 39, št. 4 (2008): 221–234.
65
