Page 61 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 61
patr iotizem v izobr aževanju med etnocentr izmom in medkultur no občutljivostjo
Tudi učni načrt DDVE za 8. razred obsega štiri vsebinske sklope: De-
mokracija od blizu; Finance, delo in gospodarstvo; Slovenija, Evropska uni-
ja, svet in Svetovna skupnost in v nobenem ni eksplicitno omenjenih ključ-
nih pojmov naše analize, čeprav se zlasti prvi in četrti sklop, pa tudi tretji
vsaj posredno ukvarjajo z njimi. Zanimivo je, da je v sklopu Demokracija
od blizu izpostavljen pomen državljanskih akcij in solidarnosti, s čimer naj
bi učenci razvijali »pozitiven odnos do državljanskega delovanja«, ter po-
men državljanskih razprav ob etičnih vprašanjih (kot npr. evtanazija, splav
itd.), da bi učenci usvojili »načelo pluralizma« (Učni načrt DDVE, 2011: 12–
13). Vendar pa sta oba omenjena vključena med izbirna znanja in ne obve-
zna. Z našega vidika je zanimiv tudi sklop Svetovna skupnost, ki razpira
največ prostora medkulturnim temam, saj se ukvarja z ambivalentnostjo
globalizacijskih procesov, globalno asimetrijo (ekonomske, politične, kul-
turne, tehnološke, vojaške itd.) moči itd., skratka z vprašanji, kjer naj bi bile
človeška univerzalnost in tudi kulturne podobnosti, ne pa samo razlike in
partikularnosti, izpostavljene kot pomembne vrednote. Seveda pa takšne
teme odpirajo tudi možnost preveč posplošenim, stereotipnim, kulturno-
hierarhičnim, rasnim in nemalokrat pokroviteljskim diskurzom o razmer-
jih med t. i. »prvim, razvitim« in »tretjim, nerazvitim/v razvoju« svetom.
Verjetnost te možnosti je toliko večja, če upoštevamo medpredmetno pove-
zavo, ki jo morajo učitelji upoštevati in ki se pri predmetu DDVE povezu-
je s predmeti, kot je poleg ostalih tudi geografija. Slovenski učbeniki o geo-
grafiji pa, kot ugotavljamo (Šabec, 2016), v veliki večini vsebujejo jezikovne
strategije, vsebine, miselne vzorce, slike, ki vodijo v stereotipne, evrocen-
trične in tudi rasistične sklepe o neevropskem svetu in njenih prebivalcih,
migrantih itd. Nenazadnje je zanimiva ugotovitev, da učni načrt v razdelku
o medpredmetnih povezavah izpostavlja pomen kulturne vzgoje in vzgoje
za trajnostni razvoj kot »osrednji sestavini predmetnega in medpredmetne-
ga pristopa poučevanja« (Učni načrt DDVE, 2011: 21), medtem ko medkul-
turnost in njene izpeljanke niso v načrtu niti enkrat eksplicitno zapisane.
Družba
Predmet Družba je obvezni predmet izobraževalnega programa v 4. in 5.
razredu osnovne šole, čigar namen je spoznavanje razmerja med posame-
znikom, družbo in naravnim okoljem ter spoznavanje in vrednotenje druž-
benega, kulturnega in naravnega okolja (Učni načrt Družba, 2011: 4). Pred-
met zasleduje pet splošnih ciljev, med katerimi izpostavljamo dva: stališča
in vrednote v okviru okoljske, državljanske in domovinske vzgoje ter vzgo-
61
Tudi učni načrt DDVE za 8. razred obsega štiri vsebinske sklope: De-
mokracija od blizu; Finance, delo in gospodarstvo; Slovenija, Evropska uni-
ja, svet in Svetovna skupnost in v nobenem ni eksplicitno omenjenih ključ-
nih pojmov naše analize, čeprav se zlasti prvi in četrti sklop, pa tudi tretji
vsaj posredno ukvarjajo z njimi. Zanimivo je, da je v sklopu Demokracija
od blizu izpostavljen pomen državljanskih akcij in solidarnosti, s čimer naj
bi učenci razvijali »pozitiven odnos do državljanskega delovanja«, ter po-
men državljanskih razprav ob etičnih vprašanjih (kot npr. evtanazija, splav
itd.), da bi učenci usvojili »načelo pluralizma« (Učni načrt DDVE, 2011: 12–
13). Vendar pa sta oba omenjena vključena med izbirna znanja in ne obve-
zna. Z našega vidika je zanimiv tudi sklop Svetovna skupnost, ki razpira
največ prostora medkulturnim temam, saj se ukvarja z ambivalentnostjo
globalizacijskih procesov, globalno asimetrijo (ekonomske, politične, kul-
turne, tehnološke, vojaške itd.) moči itd., skratka z vprašanji, kjer naj bi bile
človeška univerzalnost in tudi kulturne podobnosti, ne pa samo razlike in
partikularnosti, izpostavljene kot pomembne vrednote. Seveda pa takšne
teme odpirajo tudi možnost preveč posplošenim, stereotipnim, kulturno-
hierarhičnim, rasnim in nemalokrat pokroviteljskim diskurzom o razmer-
jih med t. i. »prvim, razvitim« in »tretjim, nerazvitim/v razvoju« svetom.
Verjetnost te možnosti je toliko večja, če upoštevamo medpredmetno pove-
zavo, ki jo morajo učitelji upoštevati in ki se pri predmetu DDVE povezu-
je s predmeti, kot je poleg ostalih tudi geografija. Slovenski učbeniki o geo-
grafiji pa, kot ugotavljamo (Šabec, 2016), v veliki večini vsebujejo jezikovne
strategije, vsebine, miselne vzorce, slike, ki vodijo v stereotipne, evrocen-
trične in tudi rasistične sklepe o neevropskem svetu in njenih prebivalcih,
migrantih itd. Nenazadnje je zanimiva ugotovitev, da učni načrt v razdelku
o medpredmetnih povezavah izpostavlja pomen kulturne vzgoje in vzgoje
za trajnostni razvoj kot »osrednji sestavini predmetnega in medpredmetne-
ga pristopa poučevanja« (Učni načrt DDVE, 2011: 21), medtem ko medkul-
turnost in njene izpeljanke niso v načrtu niti enkrat eksplicitno zapisane.
Družba
Predmet Družba je obvezni predmet izobraževalnega programa v 4. in 5.
razredu osnovne šole, čigar namen je spoznavanje razmerja med posame-
znikom, družbo in naravnim okoljem ter spoznavanje in vrednotenje druž-
benega, kulturnega in naravnega okolja (Učni načrt Družba, 2011: 4). Pred-
met zasleduje pet splošnih ciljev, med katerimi izpostavljamo dva: stališča
in vrednote v okviru okoljske, državljanske in domovinske vzgoje ter vzgo-
61
