Page 63 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 63
patr iotizem v izobr aževanju med etnocentr izmom in medkultur no občutljivostjo
kritičnega odnosa do potrošništva, kateremu bi se po načinu pristopa lah-
ko pridružili tudi nekateri drugi fenomeni, med njimi prav gotovo patrio-
tizem. K slednjemu bi se nedvomno dalo pristopiti tudi z vidika še dveh od
operativnih ciljev predmeta (Učni načrt Družba, 2011: 7–8): razumevanja
pomena sprejema in spoštovanja drugačnosti (ali bolje različnosti) ter spo-
znavanja in uporabe različnih strategij obvladovanja čustev (mdr. tudi pa-
triotskih, nacional(istič)nih …). Enak cilj je predviden tudi znotraj istega
vsebinskega sklopa v 5. razredu s poudarkom na sodelovanju v skupnosti
in družbenih vprašanjih (skrb za ranljive družbene skupine, brezposelno-
st, revščina itd.). Učenci naj bi zdaj že razvijali sposobnost argumentira-
nega izražanja svojih stališč o temah, ki se ukvarjajo s posameznikovim
odnosom do naroda, države, različnosti v skupnosti in stereotipi, njego-
vi soodgovornosti za življenje v skupnosti, pa tudi za reševanje konfliktov
in sodelovanje ter solidarnost (Učni načrt Družba, 2011: 8). Preostala dva
vsebinska sklopa, Ljudje v prostoru in času in Ljudje v času, se v 4. razre-
du ukvarjata s prostorsko orientacijo in kartografijo, spoznavanju doma-
čega kraja in domače pokrajine, njune naravne in kulturne dediščine, kul-
turnozgodovinskih spomenikov, osebnosti itd., medtem ko so te teme v 5.
razredu razširjene še na Slovenijo in njene značilnosti, »ki oblikujejo naro-
dno istovetnost, naravno in kulturno dediščino«. Eden od operativnih ci-
ljev tega vsebinskega sklopa je tudi razvoj učenčevega pozitivnega odnosa
do tradicije ter pomena njenega ohranjanja na temelju poznavanja nekate-
rih temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti. Ni nezanemar-
ljiva ugotovitev, da znotraj slednje predstavljajo še vedno »temeljno obdob-
je slovenskega zgodovinskega razvoja« tudi turški vpadi, ki po ugotovitvah
nekaterih (npr. Bajt, 2008) predstavljajo enega najmočnejših mehanizmov
reproduciranja negativnih stereotipov o Turkih kot zgodovinskih predho-
dnikih današnjih muslimanov v slovenskem okolju. Pomemben tematski
sklop, ki se praktično neposredno dotika vprašanj patriotizma, naciona-
lizma in medkulturnosti, pa se ukvarja z organiziranostjo Slovenije, de-
mokracijo, razlikovanjem med domovino in državo, vlogo in pomenom
državnih simbolov in praznikov, različnostjo prebivalstva v Sloveniji (iz-
postavljene so narodne manjšine in priseljenci), Slovenci v zamejstvu, iz-
seljenstvu in zdomstvu ter mestu Slovenije v EU7 in v svetu, kjer se učenci
srečajo s primeri povezanosti in soodvisnosti vseh prebivalcev na planetu
(Učni načrt Družba, 2011: 9–10).
7 Med drugim spoznajo tudi »pravice Slovencev« (in ne državljanov RS!) kot državlja-
nov EU (Učni načrt Družba, 2011: 10–11).
63
kritičnega odnosa do potrošništva, kateremu bi se po načinu pristopa lah-
ko pridružili tudi nekateri drugi fenomeni, med njimi prav gotovo patrio-
tizem. K slednjemu bi se nedvomno dalo pristopiti tudi z vidika še dveh od
operativnih ciljev predmeta (Učni načrt Družba, 2011: 7–8): razumevanja
pomena sprejema in spoštovanja drugačnosti (ali bolje različnosti) ter spo-
znavanja in uporabe različnih strategij obvladovanja čustev (mdr. tudi pa-
triotskih, nacional(istič)nih …). Enak cilj je predviden tudi znotraj istega
vsebinskega sklopa v 5. razredu s poudarkom na sodelovanju v skupnosti
in družbenih vprašanjih (skrb za ranljive družbene skupine, brezposelno-
st, revščina itd.). Učenci naj bi zdaj že razvijali sposobnost argumentira-
nega izražanja svojih stališč o temah, ki se ukvarjajo s posameznikovim
odnosom do naroda, države, različnosti v skupnosti in stereotipi, njego-
vi soodgovornosti za življenje v skupnosti, pa tudi za reševanje konfliktov
in sodelovanje ter solidarnost (Učni načrt Družba, 2011: 8). Preostala dva
vsebinska sklopa, Ljudje v prostoru in času in Ljudje v času, se v 4. razre-
du ukvarjata s prostorsko orientacijo in kartografijo, spoznavanju doma-
čega kraja in domače pokrajine, njune naravne in kulturne dediščine, kul-
turnozgodovinskih spomenikov, osebnosti itd., medtem ko so te teme v 5.
razredu razširjene še na Slovenijo in njene značilnosti, »ki oblikujejo naro-
dno istovetnost, naravno in kulturno dediščino«. Eden od operativnih ci-
ljev tega vsebinskega sklopa je tudi razvoj učenčevega pozitivnega odnosa
do tradicije ter pomena njenega ohranjanja na temelju poznavanja nekate-
rih temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti. Ni nezanemar-
ljiva ugotovitev, da znotraj slednje predstavljajo še vedno »temeljno obdob-
je slovenskega zgodovinskega razvoja« tudi turški vpadi, ki po ugotovitvah
nekaterih (npr. Bajt, 2008) predstavljajo enega najmočnejših mehanizmov
reproduciranja negativnih stereotipov o Turkih kot zgodovinskih predho-
dnikih današnjih muslimanov v slovenskem okolju. Pomemben tematski
sklop, ki se praktično neposredno dotika vprašanj patriotizma, naciona-
lizma in medkulturnosti, pa se ukvarja z organiziranostjo Slovenije, de-
mokracijo, razlikovanjem med domovino in državo, vlogo in pomenom
državnih simbolov in praznikov, različnostjo prebivalstva v Sloveniji (iz-
postavljene so narodne manjšine in priseljenci), Slovenci v zamejstvu, iz-
seljenstvu in zdomstvu ter mestu Slovenije v EU7 in v svetu, kjer se učenci
srečajo s primeri povezanosti in soodvisnosti vseh prebivalcev na planetu
(Učni načrt Družba, 2011: 9–10).
7 Med drugim spoznajo tudi »pravice Slovencev« (in ne državljanov RS!) kot državlja-
nov EU (Učni načrt Družba, 2011: 10–11).
63
