Page 37 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 37
Protislovnost zahtev in oblikovanje spolnih
identitet v neoliberalnem šolskem kontekstu
Ana Mladenović
Tradicionalne spolno specifične vloge, ki ženske povezujejo z domom,
družino in gospodinjstvom, moške pa z delovanjem v javnosti (Selišnik
in Antić Gaber, 2015: 135), temeljijo na binarnih opozicijah, ki niso nev-
tralne, saj skozi postavljanje vrednotnih predznakov hkrati podeljujejo in
odvzemajo družbeno moč. Konstrukcije dualizmov, v katerih je družbe-
na moč porazdeljena neenako, so sestavni del zahodne filozofije že vse od
njenih začetkov (Lloyd, 1984). Razmejitev spolov in pripisovanje domnev-
nih lastnostih enemu in drugemu je emocionalno označena ter sistematič-
no družbeno priznana formulacija, zato avtorji (Machover Reinisch et al.,
1987: 3) dodajajo, da nobena dihotomija ni tako prodorna, hkrati pa poten-
cialno tudi škodljiva, kot prav delitev človeške vrste na dve, pogosto med-
sebojno izključujoči se kategoriji, ki se utelešata v pojmih ženskosti in mo-
škosti.1
Tradicionalni modeli družbene reprodukcije spola predvidevajo spol-
no specifične vloge, le-te pa se oblikujejo v soodvisnosti, saj je, kot pravi
Reay (2001: 153), aktivno ustvarjanje spolne identitete relacijski proces. To
pomeni, da tradicionalne predpostavke o ženskih vlogah izražajo tradicio-
nalne predpostavke o moških vlogah in obratno. Wallace (1987) tako ugota-
1 V prispevku govorimo o spolih v kontekstu moškosti in ženskosti – tematiki, ki
predpostavlja binarno spolno ureditev, zato uporabljamo dvojino. Pri tem naš na-
men ni utrjevanje dualizmov, saj se zavedamo nujnosti obravnave pluralnosti spo-
lov, ki presegajo družbeno sprejet in ustvarjen binarni okvir.
37
identitet v neoliberalnem šolskem kontekstu
Ana Mladenović
Tradicionalne spolno specifične vloge, ki ženske povezujejo z domom,
družino in gospodinjstvom, moške pa z delovanjem v javnosti (Selišnik
in Antić Gaber, 2015: 135), temeljijo na binarnih opozicijah, ki niso nev-
tralne, saj skozi postavljanje vrednotnih predznakov hkrati podeljujejo in
odvzemajo družbeno moč. Konstrukcije dualizmov, v katerih je družbe-
na moč porazdeljena neenako, so sestavni del zahodne filozofije že vse od
njenih začetkov (Lloyd, 1984). Razmejitev spolov in pripisovanje domnev-
nih lastnostih enemu in drugemu je emocionalno označena ter sistematič-
no družbeno priznana formulacija, zato avtorji (Machover Reinisch et al.,
1987: 3) dodajajo, da nobena dihotomija ni tako prodorna, hkrati pa poten-
cialno tudi škodljiva, kot prav delitev človeške vrste na dve, pogosto med-
sebojno izključujoči se kategoriji, ki se utelešata v pojmih ženskosti in mo-
škosti.1
Tradicionalni modeli družbene reprodukcije spola predvidevajo spol-
no specifične vloge, le-te pa se oblikujejo v soodvisnosti, saj je, kot pravi
Reay (2001: 153), aktivno ustvarjanje spolne identitete relacijski proces. To
pomeni, da tradicionalne predpostavke o ženskih vlogah izražajo tradicio-
nalne predpostavke o moških vlogah in obratno. Wallace (1987) tako ugota-
1 V prispevku govorimo o spolih v kontekstu moškosti in ženskosti – tematiki, ki
predpostavlja binarno spolno ureditev, zato uporabljamo dvojino. Pri tem naš na-
men ni utrjevanje dualizmov, saj se zavedamo nujnosti obravnave pluralnosti spo-
lov, ki presegajo družbeno sprejet in ustvarjen binarni okvir.
37
