Page 32 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 32
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Sklep
V besedilu smo posebej poudarili nekatere elemente šolskega prostora,
ki so jih študenti izpostavili glede inovativnosti, fleksibilnosti in inkluzi-
je. Povzemamo pa, kar so opazili tudi študenti, da je navedene elemente
težko ločevati. Vsi delujejo povezano in če so ustrezno uporabljeni oz. ra-
zumljeni, tudi pozitivno. Pri inovativnosti smo omenili pomen barv, ki se
izpostavljajo zlasti v kontekstu terapije za pomoč učencem s posebnimi po-
trebami (Day in Midbjer, 2007).
Pri prilagajanju fizičnega šolskega okolja različnim potrebam učencev
pridobijo vsi učenci. Na tej podlagi naj bi šolski prostor bolj kot sicer spod-
bujal gibanje (npr. z različnimi igrali), okušanje (npr. sadna drevesa, zele-
njavni, zeliščni vrt ipd.), tip (npr. živali v razredih in v okolici šole, pa tudi
različne površine in predmeti, ki jih učenci lahko tudi otipajo), saj spreje-
mamo svet okoli nas s čutili (Day in Midbjer, 2007).
Nekateri predlogi, ki smo jih izpostavili, so navedeni tudi kot ključ-
ne točke šol prihodnosti (United Kingdom’s Schools for the Future, 2002),
na primer inkluzivno šolanje, fleksibilnost, uporaba IKT, pa tudi ustvar-
jalna raba prostora, oblik, materialov in barv za oblikovanje šolskih stavb.
Kot navajajo arhitekti (npr. Vodopivec, 2014), ima arhitektura socialne po-
sledice, saj nas grajeno okolje opredeljuje mnogo bolj, kot se zavedamo, in
posredno govori o tem, kako naj živimo. Če prenesemo navedeno na šolski
prostor, nas arhitektura šolskega okolja usmerja tudi na to, kako naj učimo
in kaj naj učimo.
Literatura
Blažič, Marjan, Milena Ivanuš Grmek, Marjan Kramar in France Strmčnik.
Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno
in razvojno delo, 2003.
Bregar Golobič, Ksenija. »Kakšno šolo hočemo? Prostor kot element (prikrite-
ga) kurikula.« Sodobna pedagogika 63, št. 1 (2012):52–72.
Cencič, Majda. »Razsežnosti šolskega prostora.« Pedagoška obzorja 27, št. 3/4
(2012a): 117–134.
Cencič, Majda. »Vključitev učencev v proces oblikovanja šolskega prostora.«
Razredni pouk 14, št. 3 (2012b): 45–50.
Cencič, Majda. »Inovativnost in ustvarjalnost – pomembni kompetenci ravna-
teljic in ravnateljev«. Didakta 25, št. 181 (2015): 54–58.
32
Sklep
V besedilu smo posebej poudarili nekatere elemente šolskega prostora,
ki so jih študenti izpostavili glede inovativnosti, fleksibilnosti in inkluzi-
je. Povzemamo pa, kar so opazili tudi študenti, da je navedene elemente
težko ločevati. Vsi delujejo povezano in če so ustrezno uporabljeni oz. ra-
zumljeni, tudi pozitivno. Pri inovativnosti smo omenili pomen barv, ki se
izpostavljajo zlasti v kontekstu terapije za pomoč učencem s posebnimi po-
trebami (Day in Midbjer, 2007).
Pri prilagajanju fizičnega šolskega okolja različnim potrebam učencev
pridobijo vsi učenci. Na tej podlagi naj bi šolski prostor bolj kot sicer spod-
bujal gibanje (npr. z različnimi igrali), okušanje (npr. sadna drevesa, zele-
njavni, zeliščni vrt ipd.), tip (npr. živali v razredih in v okolici šole, pa tudi
različne površine in predmeti, ki jih učenci lahko tudi otipajo), saj spreje-
mamo svet okoli nas s čutili (Day in Midbjer, 2007).
Nekateri predlogi, ki smo jih izpostavili, so navedeni tudi kot ključ-
ne točke šol prihodnosti (United Kingdom’s Schools for the Future, 2002),
na primer inkluzivno šolanje, fleksibilnost, uporaba IKT, pa tudi ustvar-
jalna raba prostora, oblik, materialov in barv za oblikovanje šolskih stavb.
Kot navajajo arhitekti (npr. Vodopivec, 2014), ima arhitektura socialne po-
sledice, saj nas grajeno okolje opredeljuje mnogo bolj, kot se zavedamo, in
posredno govori o tem, kako naj živimo. Če prenesemo navedeno na šolski
prostor, nas arhitektura šolskega okolja usmerja tudi na to, kako naj učimo
in kaj naj učimo.
Literatura
Blažič, Marjan, Milena Ivanuš Grmek, Marjan Kramar in France Strmčnik.
Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno
in razvojno delo, 2003.
Bregar Golobič, Ksenija. »Kakšno šolo hočemo? Prostor kot element (prikrite-
ga) kurikula.« Sodobna pedagogika 63, št. 1 (2012):52–72.
Cencič, Majda. »Razsežnosti šolskega prostora.« Pedagoška obzorja 27, št. 3/4
(2012a): 117–134.
Cencič, Majda. »Vključitev učencev v proces oblikovanja šolskega prostora.«
Razredni pouk 14, št. 3 (2012b): 45–50.
Cencič, Majda. »Inovativnost in ustvarjalnost – pomembni kompetenci ravna-
teljic in ravnateljev«. Didakta 25, št. 181 (2015): 54–58.
32
