Page 285 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 285
povzetki
the question of their factual authority remains unsettled. The main resear-
ch question thus examines the existing discrepancy between high declara-
tive valuations of the education system on one hand, and, at the same time,
enormous rise of complaints against the particular work of teachers and/or
school management boards. The contribution analyses parents’ expectati-
ons within their organized bodies (which still lack any legal entity status).
Based on the discussions with other stakeholders (head masters/mistresses,
teachers), it also presents some common starting points for awaited futu-
re reforms. Among them, the question on reformulation or rethinking the
concept of the “school and teacher autonomy” is of paramount importance
for its major influence to the so-called pedagogic peace.
Key words: parents, parents' role, expectations, school system, Slovenia
Renata Lük
Predstavitev dobrih praks profesionalnega razvoja
strokovnih delavcev na primeru Vrtca Otona Župančiča
Znanje, ki ga pridobimo, so na začetku nova spoznanja, ki jih moramo im-
plicirati v neposredno prakso. Za spremljanje svoje lastne prakse je zelo po-
membno dokumentiranje. Le na način spremljanja lastnega napredka se
lahko prepričamo o tem, da smo na pravi poti k profesionalnosti. Vzgoji-
teljeva individualna uspešnost, uspešnost vzgojiteljskega kolektiva in vrt-
ca je odvisna od širjenja novega znanja o tem, kako učinkovito poučevati
in kako uspešno reševati individualne posebnosti otrok. Profesionalna rast
strokovnega delavca močno vpliva na kakovost – na razvoj sposobnosti, sa-
mozaupanja, samostojnosti, sodelovalne naravnanosti in sposobnosti izbi-
ranja. Na profesionalni razvoj vzgojiteljev vplivajo številni dejavniki, kot so
poklicno zadovoljstvo, notranja motivacija vzgojitelja oziroma želja po po-
klicnem učenju in napredovanju, njegov pogled na smiselnost ponujenega
izobraževanja, zmožnost prenosa na izobraževanju posredovanega v lastno
pedagoško prakso, kultura institucije in usmerjenost zaposlenih v medse-
bojno učenje, pomembno vlogo pa imajo tudi njihova pojmovanja profe-
sionalnega razvoja. Za profesionalni razvoj vzgojitelja je bistveno načrtno
spodbujati refleksijo o temeljnih vprašanjih, kot so: kako poteka kakovo-
stno učenje otrok, kakšna je vloga vzgojiteljev, kakšna znanja in spretnos-
ti vzgojitelj za to potrebuje, kako si jih razvija … Za spodbujanje pogloblje-
nega profesionalnega razmisleka in razvijanje navad refleksije je dragoceno
akcijsko raziskovanje. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje mora biti
ciljno naravnano ter v skladu z nacionalnimi potrebami, potrebami šole
285
the question of their factual authority remains unsettled. The main resear-
ch question thus examines the existing discrepancy between high declara-
tive valuations of the education system on one hand, and, at the same time,
enormous rise of complaints against the particular work of teachers and/or
school management boards. The contribution analyses parents’ expectati-
ons within their organized bodies (which still lack any legal entity status).
Based on the discussions with other stakeholders (head masters/mistresses,
teachers), it also presents some common starting points for awaited futu-
re reforms. Among them, the question on reformulation or rethinking the
concept of the “school and teacher autonomy” is of paramount importance
for its major influence to the so-called pedagogic peace.
Key words: parents, parents' role, expectations, school system, Slovenia
Renata Lük
Predstavitev dobrih praks profesionalnega razvoja
strokovnih delavcev na primeru Vrtca Otona Župančiča
Znanje, ki ga pridobimo, so na začetku nova spoznanja, ki jih moramo im-
plicirati v neposredno prakso. Za spremljanje svoje lastne prakse je zelo po-
membno dokumentiranje. Le na način spremljanja lastnega napredka se
lahko prepričamo o tem, da smo na pravi poti k profesionalnosti. Vzgoji-
teljeva individualna uspešnost, uspešnost vzgojiteljskega kolektiva in vrt-
ca je odvisna od širjenja novega znanja o tem, kako učinkovito poučevati
in kako uspešno reševati individualne posebnosti otrok. Profesionalna rast
strokovnega delavca močno vpliva na kakovost – na razvoj sposobnosti, sa-
mozaupanja, samostojnosti, sodelovalne naravnanosti in sposobnosti izbi-
ranja. Na profesionalni razvoj vzgojiteljev vplivajo številni dejavniki, kot so
poklicno zadovoljstvo, notranja motivacija vzgojitelja oziroma želja po po-
klicnem učenju in napredovanju, njegov pogled na smiselnost ponujenega
izobraževanja, zmožnost prenosa na izobraževanju posredovanega v lastno
pedagoško prakso, kultura institucije in usmerjenost zaposlenih v medse-
bojno učenje, pomembno vlogo pa imajo tudi njihova pojmovanja profe-
sionalnega razvoja. Za profesionalni razvoj vzgojitelja je bistveno načrtno
spodbujati refleksijo o temeljnih vprašanjih, kot so: kako poteka kakovo-
stno učenje otrok, kakšna je vloga vzgojiteljev, kakšna znanja in spretnos-
ti vzgojitelj za to potrebuje, kako si jih razvija … Za spodbujanje pogloblje-
nega profesionalnega razmisleka in razvijanje navad refleksije je dragoceno
akcijsko raziskovanje. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje mora biti
ciljno naravnano ter v skladu z nacionalnimi potrebami, potrebami šole
285
