Page 277 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 277
povzetki
ture, selection of foreign literature works, readers’ reception and authors of
readers). The discussion, based on the results of the author’s doctoral the-
sis (Mejak, 2017), will introduce authors and their works read by primary
school upper grades pupils or other forms of education (bourgeois scho-
ol, lower grammar school), up to the age of 14 or 15, during the last period
of the Austro-Hungarian Empire, the Kingdom of Serbs, Croats and Slo-
venes, Yugoslavia, the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and the Re-
public of Slovenia respectively. In addition, one of the factors of school li-
terary canonization will be highlighted, namely the authors of the readers,
which will be presented in terms of education and work experience in the
educational system.
Key words: literary canon, reader, primary school, Slovenian class, litera-
ry didactics
Sanela Mešinović
Oblikovanje prostorskih predstav pri učencih
v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Zmožnost prostorskih predstav ima bistveno vlogo v matematičnem miš-
ljenju in vpliva na uspeh pri vseh matematičnih disciplinah. Pri obliko-
vanju prostorskih predstav ima osrednje mesto vizualizacija geometrijskih
pojmov in konceptov. S pospeševanjem sposobnosti vizualizacije lahko iz-
boljšamo zmožnost prostorskih predstav in tudi zmožnost abstraktno-lo-
gičnega mišljenja, ki je izjemnega pomena pri reševanju vsakdanjih pro-
blemov. O tem pričajo številni dokazi, ki kažejo, da ustrezne dejavnosti pri
pouku geometrije in izkušnje z oblikami, ki jih učenci pridobijo pri pouku,
pomembno izboljšajo prostorske zmožnosti otrok (Ben-Chaim idr., 1988;
Sowder in Wearne, 2006, v Van de Walle idr., 2013). Vizualizacija kot vsebi-
na pri pouku geometrije vključuje zmožnost ustvariti si miselne slike oblik,
jih miselno obračati oz. si jih predstavljati iz različnih zornih kotov ter na-
povedati rezultat teh transformacij. V slovenskem učnem načrtu ciljev, kot
npr. »učenec vizualizira tridimenzionalne objekte iz dvodimenzionalnega
pogleda«, ni. Poleg tega je geometriji in merjenju v primerjavi z vsebinami
iz aritmetike in algebre namenjenih veliko manj ur v vseh razredih osnov-
ne šole, in to kljub spremembi učnega načrta. Čeprav geometrija omogoča
reprezentacijo pojmov v matematiki, ki niso nujno geometrijski in sami po
sebi niso vizualni, je pri pouku matematike na sekundarnem mestu.
V Učnem načrtu iz leta 2011 je dodan sklop Matematični problemi in pro-
blemi z življenjskimi situacijami, kjer lahko učenec poglablja znanje iz ge-
277
ture, selection of foreign literature works, readers’ reception and authors of
readers). The discussion, based on the results of the author’s doctoral the-
sis (Mejak, 2017), will introduce authors and their works read by primary
school upper grades pupils or other forms of education (bourgeois scho-
ol, lower grammar school), up to the age of 14 or 15, during the last period
of the Austro-Hungarian Empire, the Kingdom of Serbs, Croats and Slo-
venes, Yugoslavia, the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and the Re-
public of Slovenia respectively. In addition, one of the factors of school li-
terary canonization will be highlighted, namely the authors of the readers,
which will be presented in terms of education and work experience in the
educational system.
Key words: literary canon, reader, primary school, Slovenian class, litera-
ry didactics
Sanela Mešinović
Oblikovanje prostorskih predstav pri učencih
v 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Zmožnost prostorskih predstav ima bistveno vlogo v matematičnem miš-
ljenju in vpliva na uspeh pri vseh matematičnih disciplinah. Pri obliko-
vanju prostorskih predstav ima osrednje mesto vizualizacija geometrijskih
pojmov in konceptov. S pospeševanjem sposobnosti vizualizacije lahko iz-
boljšamo zmožnost prostorskih predstav in tudi zmožnost abstraktno-lo-
gičnega mišljenja, ki je izjemnega pomena pri reševanju vsakdanjih pro-
blemov. O tem pričajo številni dokazi, ki kažejo, da ustrezne dejavnosti pri
pouku geometrije in izkušnje z oblikami, ki jih učenci pridobijo pri pouku,
pomembno izboljšajo prostorske zmožnosti otrok (Ben-Chaim idr., 1988;
Sowder in Wearne, 2006, v Van de Walle idr., 2013). Vizualizacija kot vsebi-
na pri pouku geometrije vključuje zmožnost ustvariti si miselne slike oblik,
jih miselno obračati oz. si jih predstavljati iz različnih zornih kotov ter na-
povedati rezultat teh transformacij. V slovenskem učnem načrtu ciljev, kot
npr. »učenec vizualizira tridimenzionalne objekte iz dvodimenzionalnega
pogleda«, ni. Poleg tega je geometriji in merjenju v primerjavi z vsebinami
iz aritmetike in algebre namenjenih veliko manj ur v vseh razredih osnov-
ne šole, in to kljub spremembi učnega načrta. Čeprav geometrija omogoča
reprezentacijo pojmov v matematiki, ki niso nujno geometrijski in sami po
sebi niso vizualni, je pri pouku matematike na sekundarnem mestu.
V Učnem načrtu iz leta 2011 je dodan sklop Matematični problemi in pro-
blemi z življenjskimi situacijami, kjer lahko učenec poglablja znanje iz ge-
277
