Page 271 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 271
povzetki
ethical position and has become, by its numerous variants (intercultural
competences/communication/dialogue), the ultimate command of modern
education systems. This relationship between patriotism, ethnocentrism
(nationalism) and intercultural sensitivity has been analyzed through the
content analysis and textual analysis in the case of Slovenian elementary
school curriculum for selected subjects, in order to determine how much
intercultural sensitivity - if any - the conception of patriotism can tolerate
and, in particular, how much and in what proportion they are represented.
Key words: patriotism, ethnocentrism, intercultural sensitivity, education,
curriculum
Valerija Vendramin
Feministična »ponovna branja«: oblikovanje književnega
kanona in njegovo umeščanje v kurikulum
Književni kanon je mogoče definirati na različne načine, temeljno izhodi-
šče pa so feministična »ponovna branja« kanona v povezavi z njegovo ume-
stitvijo v učne načrte. Pri tem je izpostavljena zlasti odsotnost avtoric ozi-
roma prevlada avtorjev, kar v slovenskem prostoru na ravni oblikovanja
politik ni dovolj izpostavljeno. Tradicionalno velja kanon za zbirko znanih,
reprezentativnih in obče pomembnih del, ki so se nekako kar sama izvila iz
kopice ostalih »produktov« zaradi svoje notranje vrednosti in kvalitete. Iz-
hodišče v prispevku pa je, da so zapisi zgodovine nepopolni in pristranski:
kurikularna vsebina ni nevtralen izbor iz kulture, ampak rezultat procesov,
v katerih so izobraževanje in oblastna razmerja del nerazdružljive dvojice
(M. W. Apple). Kot se izkaže, bi bilo kanon treba ponovno premisliti v dveh
smereh: faktografski (kateri podatki?) in konceptualni (kateri pojmi in kaj
sploh pomenijo?). Potencial se v navezavi na prakso poučevanja književno-
sti skriva v senzibilizaciji »pedagoške zavesti« na ideološke prakse.
Ključne besede: književni kanon, kurikulum, avtorice, feministična literar-
na veda, spol
Feminist »re-reading«: the development of a literary
canon and its transmission to the curricula
Literary canon can be defined in various ways; the basic starting point of
this article is feminist »re-readings« of the canon and its transmission to the
curricula. The main problem detected here is the absence of female autho-
rs and predominance of male authors. This is not (yet) acknowledged as a
problem on the policy level in Slovenia. Canon is traditionally defined as
a collection of well-known, representative and generally important works
271
ethical position and has become, by its numerous variants (intercultural
competences/communication/dialogue), the ultimate command of modern
education systems. This relationship between patriotism, ethnocentrism
(nationalism) and intercultural sensitivity has been analyzed through the
content analysis and textual analysis in the case of Slovenian elementary
school curriculum for selected subjects, in order to determine how much
intercultural sensitivity - if any - the conception of patriotism can tolerate
and, in particular, how much and in what proportion they are represented.
Key words: patriotism, ethnocentrism, intercultural sensitivity, education,
curriculum
Valerija Vendramin
Feministična »ponovna branja«: oblikovanje književnega
kanona in njegovo umeščanje v kurikulum
Književni kanon je mogoče definirati na različne načine, temeljno izhodi-
šče pa so feministična »ponovna branja« kanona v povezavi z njegovo ume-
stitvijo v učne načrte. Pri tem je izpostavljena zlasti odsotnost avtoric ozi-
roma prevlada avtorjev, kar v slovenskem prostoru na ravni oblikovanja
politik ni dovolj izpostavljeno. Tradicionalno velja kanon za zbirko znanih,
reprezentativnih in obče pomembnih del, ki so se nekako kar sama izvila iz
kopice ostalih »produktov« zaradi svoje notranje vrednosti in kvalitete. Iz-
hodišče v prispevku pa je, da so zapisi zgodovine nepopolni in pristranski:
kurikularna vsebina ni nevtralen izbor iz kulture, ampak rezultat procesov,
v katerih so izobraževanje in oblastna razmerja del nerazdružljive dvojice
(M. W. Apple). Kot se izkaže, bi bilo kanon treba ponovno premisliti v dveh
smereh: faktografski (kateri podatki?) in konceptualni (kateri pojmi in kaj
sploh pomenijo?). Potencial se v navezavi na prakso poučevanja književno-
sti skriva v senzibilizaciji »pedagoške zavesti« na ideološke prakse.
Ključne besede: književni kanon, kurikulum, avtorice, feministična literar-
na veda, spol
Feminist »re-reading«: the development of a literary
canon and its transmission to the curricula
Literary canon can be defined in various ways; the basic starting point of
this article is feminist »re-readings« of the canon and its transmission to the
curricula. The main problem detected here is the absence of female autho-
rs and predominance of male authors. This is not (yet) acknowledged as a
problem on the policy level in Slovenia. Canon is traditionally defined as
a collection of well-known, representative and generally important works
271
