Page 236 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 236
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
ra potrebe strokovnih delavcev po dodatnem izobraževanju in zagotovi, da
bodo pristojne inštitucije prednostno obravnavale potrjevanje tistih študij-
skih programov, za katere se v praksi pokažejo največje potrebe (Krek in
Metljak, 2011).
Spremembe in šolsko polje
Eden ključnih dejavnikov spoprijemanja s spremembami, razvojem in pre-
izkušnjami je torej iskanje novih virov informacij ter znanja s področja, ki
nam dela težave in kjer želimo napredovati, se razvijati. Znanje je potenci-
alna moč.
Spremenila se je tradicionalna vloga učitelja (v marsičem tudi vzgojite-
lja) kot prenašalca podatkov, informacij, znanja in vednosti in je danes po-
polnoma zastarela, neustrezna in nekoristna, saj je preprostih in brezplač-
nih dostopov do ogromnih količin informacij in podatkov izjemno veliko.
Znanje tudi ni dokončno in enoznačno določeno. Hirvi (1996 v Razdevšek
Pučko, 2006) poudarja odprtost za spremembe, prilagajanje novim okoliš-
činam (mentorsko vlogo, organizacijo učnih situacij, intenzivnejše vključe-
vanje otrok), predvsem pa večjo potrebo po mobilnosti učiteljev. S študijem
pridobljene kvalifikacije ne zadoščajo več (Razdevšek Pučko, 2006).
Erčuljeva (2009) navaja, da morajo učitelji in vzgojitelji biti kot profe-
sionalci na eni strani odgovorni stroki, po drugi pa njihovo profesionalno
znanje oblikuje tudi dejstvo, da so odgovorni trgu. Ne glede na to lahko tr-
dimo, da je znanje treba nenehno razvijati in da moramo biti ob tem pro-
fesionalci čim bolj avtonomni, zlasti v današnjem dinamičnem okolju. Za
uspeh vedno potrebujemo dve stvari: željo po spremembi (v kolikor ta že ni
prišla) in obvezo, da bomo začeli uporabljati nova znanja, ki jih bomo pri-
dobili z izobraževanjem (Ule, 2012).
Zaključujem z mislijo Charlesa Darwina: »Ne preživijo najmočnejši,
niti najbolj inteligentni, ampak tisti, ki so najbolj dovzetni za spremembe.«
Literatura
Babič, Darja. »Samoevalvacija – orodje nenehnega izboljšanja.« Vodenje v vz-
goji in izobraževanju 9, št. 1 (2011): 59–70.
Coufild, Rick. »Profesionalism In Early Care And Education.« Early Childhood
Educations Journal 24, št. 4 (1997): 261–263.
Erčulj, Justina. »Pogledi na učiteljev profesionalizem.« Vzgoja in izobraževanje
40, (2009): 41–48.
236
ra potrebe strokovnih delavcev po dodatnem izobraževanju in zagotovi, da
bodo pristojne inštitucije prednostno obravnavale potrjevanje tistih študij-
skih programov, za katere se v praksi pokažejo največje potrebe (Krek in
Metljak, 2011).
Spremembe in šolsko polje
Eden ključnih dejavnikov spoprijemanja s spremembami, razvojem in pre-
izkušnjami je torej iskanje novih virov informacij ter znanja s področja, ki
nam dela težave in kjer želimo napredovati, se razvijati. Znanje je potenci-
alna moč.
Spremenila se je tradicionalna vloga učitelja (v marsičem tudi vzgojite-
lja) kot prenašalca podatkov, informacij, znanja in vednosti in je danes po-
polnoma zastarela, neustrezna in nekoristna, saj je preprostih in brezplač-
nih dostopov do ogromnih količin informacij in podatkov izjemno veliko.
Znanje tudi ni dokončno in enoznačno določeno. Hirvi (1996 v Razdevšek
Pučko, 2006) poudarja odprtost za spremembe, prilagajanje novim okoliš-
činam (mentorsko vlogo, organizacijo učnih situacij, intenzivnejše vključe-
vanje otrok), predvsem pa večjo potrebo po mobilnosti učiteljev. S študijem
pridobljene kvalifikacije ne zadoščajo več (Razdevšek Pučko, 2006).
Erčuljeva (2009) navaja, da morajo učitelji in vzgojitelji biti kot profe-
sionalci na eni strani odgovorni stroki, po drugi pa njihovo profesionalno
znanje oblikuje tudi dejstvo, da so odgovorni trgu. Ne glede na to lahko tr-
dimo, da je znanje treba nenehno razvijati in da moramo biti ob tem pro-
fesionalci čim bolj avtonomni, zlasti v današnjem dinamičnem okolju. Za
uspeh vedno potrebujemo dve stvari: željo po spremembi (v kolikor ta že ni
prišla) in obvezo, da bomo začeli uporabljati nova znanja, ki jih bomo pri-
dobili z izobraževanjem (Ule, 2012).
Zaključujem z mislijo Charlesa Darwina: »Ne preživijo najmočnejši,
niti najbolj inteligentni, ampak tisti, ki so najbolj dovzetni za spremembe.«
Literatura
Babič, Darja. »Samoevalvacija – orodje nenehnega izboljšanja.« Vodenje v vz-
goji in izobraževanju 9, št. 1 (2011): 59–70.
Coufild, Rick. »Profesionalism In Early Care And Education.« Early Childhood
Educations Journal 24, št. 4 (1997): 261–263.
Erčulj, Justina. »Pogledi na učiteljev profesionalizem.« Vzgoja in izobraževanje
40, (2009): 41–48.
236
